Benjamin Netanjahu, petkrat izvoljeni izraelski predsednik vlade, ki je še na aprilskih volitvah deloval nepremagljiv, se je vendarle izkazal za smrtnika. Ker mu kljub solidnemu rezultatu njegove stranke Likud na parlamentarnih volitvah aprila ni uspelo sestaviti vlade, je bilo treba volitve ponoviti. Netanjahu si je v zadnjih nekaj letih nabral nasprotnike tako na levi kot na desni, hkrati pa se je šepet o nezadovoljstvu začel širiti tudi v njegovi lastni stranki. Na tokratnih predčasnih volitvah je dosegel nezadovoljiv rezultat. Tako njegova stranka Likud kot njena glavna tekmica Modrobela koalicija sta po do sedaj preštetih glasovih osvojili 32 sedežev v 120-članskem knesetu, to je izraelskem parlamentu. Netanjahu bi skupaj s podporo ortodoksnih in ultraortodoksnih strank tako nabral največ 56 sedežev. Na drugi strani bi levi tabor pod vodstvom Benija Ganca, nekdanjega generala, s podporo pretežno arabske koalicije Združena lista prav tako lahko zbrala le 56 sedežev. Za jeziček na tehtnici se je pokazalo 9 sedežev stranke Naš dom Izrael pod vodstvom Avigdora Liebermana. Netanjahu, ki ga Liberman po vsej verjetnosti ne bo podprl, je že priznal poraz in Gancu ponudil možnost združene vlade med Likudom in Modrobelo koalicijo. Kaj se bo s to ponudbo zgodilo, še ni jasno. Ganc je sicer skoraj celotno kampanjo zgradil na anti-netanjahujevskem sentimentu in Netanjahuju očital predvsem obtožbe o korupciji, ki trenutno visijo nad njim.

Lieberman je več kot dve desetletji tesno sodeloval z Netanjahujem in v njegovi vladi zasedal pomembnejše ministrske funkcije, med drugim tudi funkcijo ministra za obrambo. Po aprilskih volitvah je Lieberman, priseljenec iz Moldavije, sprejel načelno odločitev, da ne bo sodeloval v Netanjahujevi koaliciji, in ga tako prisilil, da je razpustil parlament in razpisal predčasne volitve. Lieberman se je od Netanjahuja domnevno odtujil zaradi njegovega tesnega sodelovanja z ortodoksnimi in ultraortodoksnimi strankami. Volilna baza Liebermanove stranke so predvsem ruski priseljenci v Izraelu, ki se versko ne strinjajo z ortodoksnimi prepričanji. 

Netanjahujevo ortodoksno podporno bazo razloži novinar Meron Rapoport:

Izjava

Netanjahu potrebuje podporo ortodoksnih strank, hkrati pa ne deli zares njihovih prepričanj. Hkrati bi sedaj potreboval Liebermanovo podporo, ta pa ga ne želi podpreti prav zaradi sodelovanja z ortodoksnimi strankami. Več o pasti, v katero se je ujel Netanjahu, Rapoport:

Izjava

V zadnjih tednih pred volitvami se je Netanjahu zatekel k popolnoma brezupnim potezam. Pričel je z odprtimi obtožbami, da so arabski volilci ukradli volitve, da Palestinci ilegalno glasujejo na izraelskih voliščih, da bi ga spodkopali s položaja, in tako naprej. V knesetu je predlagal tako imenovani zakon o kamerah. Ta bi političnim strankam dovolil, da njihovi člani s kamerami nadzorujejo dogajanje na voliščih, seveda pa je ciljal na nadzor volišč, kjer glasujejo pretežno arabski volilci. 

Izjava

Kot pojasni Rapoport, ni obstajala niti najmanjša možnost, da bi bil zakon sprejet tik pred volitvami. Tudi Lieberman je glasoval proti zakonu kljub svoji ne ravno prikriti protiarabski nastrojenosti. Rapoport meni, da je Lieberman tako izrabil priložnost, da bi še dodatno ponižal Netanjahuja:

Izjava

Zakon kamer je bil namenjen predvsem ustrahovanju arabskih volilcev. Toda dosegel je ravno nasproten učinek - na tokratnih volitvah je bila udeležba arabskih volilcev pri 60 odstotkih še višja kot na prejšnjih. Koalicija pretežno arabskih strank Združena lista je kot tretja najmočnejša stranka na volitvah dosegla 13 sedežev v parlamentu. Rapoport opiše vse večjo politično moč arabskih strank:

Izjava

Netanjahu se po tokratnih volitvah spet kaže kot žrtev, toda tokrat mu je ta vloga prej škodovala kot koristila. Svojo kariero je zgradil na protielitnemu sentimentu in stari izraelski levici skozi celotno politično pot očital, da ga skuša zrušiti s položaja. S korupcijskim škandalom in vrhovnim sodiščem nad glavo, z vse močnejšim nasprotnikom na politični sredini, in krhanjem na politični desni se je izkazalo, da bo za Netanjahuja usodno vse prej kot stara levica ali pa zloglasni arabski volilci, ki mu skušajo ukrasti volitve. 

Z besedami, da ga še v njegovih lastnih vrstah ne marajo več, današnji OFFsajd zaključi Rapoport:

Izjava