Koronavirus
Ime virusa: novi koronavirus ali SARS-CoV-2 (SARS - Severe Acute Respiratory Disease)
Ime bolezni: COVID-19, COronaVIrus Disease 2019 ali koronavirusno obolenje 2019
Besedilo je namenjeno informiranju sodelavk in sodelavcev Radia Študent, seveda pa lahko radio v besedilu poljubno nadomestite s trgovino ali prostorom, kjer ste v službi, ali s kakšnim drugim prostorom, v katerem se znajdete. V drugem delu prispevka sicer povemo, da je samoizolacija in izogibanje družabnim stikom nujna za uspešno upočasnitev širjenja virusa. Najbolje, da ste doma in raziskujete svet virusov ali prisluhnete starim vsebinam Znanstvene redakcije Radia Študent.
Zakaj novi koronavirus? Virusi iz družine koronavirusov so odgovorni za 15 odstotkov prehladnih zimskih obolenj. Zato ne gre za prvi koronavirus, ki kroži med ljudmi, in ga ne moremo imenovati samo koronavirus. Ni eden in edini, vsekakor pa je po pojavu sarsa in mersa najnovejši virus, ki je za nas tako patogen in razširjen.
Če kašljaš, smrkaš, imaš povišano telesno temperaturo, nimaš na radiu kaj početi. Pokliči osebnega zdravnika ali zdravnico in se pojdi testirat za novi koronavirus oziroma bodi v samoizolaciji vsaj dva tedna. Če se vseeno znajdeš na radiu, kašljaj v robec ali v komolec. Nikakor ne v roko!
Ko zakašljaš, lahko virusni delci letijo kar 10 metrov daleč. Največje kapljice, v katerih je verjetno največ virusnih delcev (v primeru SARS-CoV-2 v ovojnico skrite RNK molekule z navodili, kako izkoristiti naše celice za lastno razmnoževanje), letijo vsaj 2 metra daleč. Mimogrede, tudi ko se pogovarjaš z nekom, ki stoji nasproti tebe, iz tvojih ust letijo delci proti sogovorcu ali sogovorki. Če lahko ugotoviš, kaj je sogovorec ali sogovornica jedel za kosilo, si preblizu, virus se zlahka prenese od tebe na drugega gosta. Boljše je, da ste nerodni in se pogovarjate v ravni vrsti ter govorite v prazen zrak, kot omogočiti zlobnemu, a prikupnemu parazitu, da se še naprej širi.
Virus je zelo zadovoljen, če prileti na kožo drugega človeka ali pa na neporozne materiale, kot so les, kovina ali plastika. Na površino se pritrdi in tam ostane stabilen dalj časa. Po nekaterih ocenah lahko SARS-Cov-2 celo na teh površinah ostane v aktivni in infektivni obliki do tri dni. Poznamo tudi ostale viruse iz družine koronavirusov, ki se na površini neporoznih materialov (kovina, plastika) lahko zadržijo do devet dni ali celo dlje. Čeprav nov koronavirus s svojimi bodicami morda izgleda prikupno, mu ravno ta okrogla oblika omogoči obstojno vezavo na površine.
Higiena rok
Kdorkoli pride na radio, si mora najprej umiti roke z milom (glej navodila). Mila in brisačke te čakajo v straniščih. Če vidiš koga, ki si ne umije rok, ga odslovi z radia oziroma pošlji umit roke. Umivanje rok, ki si jih moramo nujno militi, mora trajati več kot eno minuto. Namili si obe dlani, spodaj in zgoraj, pa tudi okoli zapestij. Sledi izpiranje. Po zaključku umivanja in miljenja si moraš roke nujno posušiti do suhega z uporabo brisačke, ki jo odvrzi v koš za smeti. Po koncu umivanja rok pazi, da se površin (posebej kljuk) ne dotikaš več.
Milo uporabljamo, ker ima virus lipidno ovojnico (torej ovojnico, sestavljeno iz maščob). Ta ovojnica je na eni strani hidrofilna in na drugi hidrofobna, ena stran ima rada vodo, druga je ne mara. Zunanjost virusov je hidrofilna, z vodo tvori vodikove vezi. Voda virusa tako ne moti preveč in ga ne odpre. Milo pa ima super moč, ki se imenuje amfifilnost. Beseda izhaja iz grških besed za »oboje« in »ljubezen, prijateljstvo«. Milo ima rado tako vodo in tudi maščobe. Tako virusu nič ne pomaga, da se skriva za ovojnico, snovem v milu je ovojnica všeč. Molekule znotraj mila, ki imajo rade maščobe, jih imajo res rade, tako da predrejo virusno ovojnico, da pridejo do hidrofobnih maščob. Zadenejo točno lipidno ovojnico in vanjo ujete proteine. Ker virusne vezi niso zelo močne, je to dovolj, da milo uniči virusno ovojnico. Milo tako povzroči razpad lipidne ovojnice, s tem pa posledično uniči virus.
Vseeno milo ne deluje najhitreje. Za vse te interakcije je potreben čas, zato miljenje traja eno minuto. Naša koža je namreč nagubana in milo počasi pride do vseh površin na koži, potem nekaj sekund vzame samo delovanje mila in sledi kemijska zabava oziroma grozno uničenje virusov.
TL;DR: Virusi so samosestavljajoči se nanodelci, katerih najšibkejši člen je njihova zunanja maščobna ovojnica. Milo usmeri vse topove v to maščobno ovojnico, jo razgradi, virus razpade in ni več aktiven. Topovi morajo biti aktivni vsaj eno minuto, da iztrebimo vse viruse na naših rokah.
Vseeno opozorimo, da si rok ne umivajte z milom več kot štirikrat na uro, saj se na rokah lahko razvijejo rane. Zelo pomembno je, da se vsak posameznik zaveda, kdaj si mora znova oprati roke in razkužiti površine, s katerimi je v stiku, na primer telefon. Predvsem pa uporabljajte tudi kreme za roke. Z razvojem ran na rokah odprete nova vrata virusom za še lažji vstop v vaše telo.
Razkužilo lahko uporabiš le, če imaš čiste roke, če ga nanašaš na umazane roke, ne bo delovalo. V primeru, da namesto mila uporabiš razkužilo, preveri, da ta vsebuje vsaj 60 odstotkov alkohola. Razkužilo drgneš med obema dlanema, vključno s hrbtno stranjo dlani, dokler se ne posuši. (Sledi enakim navodilom kot za umivanje rok z milom.) Ne pozabi na predele med prsti in na konce prstov.
Ne dotikaj se obraza! Posebej ust, nosu in oči. Če ti je lažje, se drži napotka, da ne dviguješ rok nad nivo ramen!
Virus v telo ne more vstopiti skozi nepoškodovano kožo. Za to potrebuje stik s sluznico. Ko se z okuženimi rokami popraskaš po obrazu, nosu, ustih, ali mencaš po očeh, virus in v njem skrito molekulo RNK preneseš z enega dela telesa na sluznico in na ta način virusu zagotoviš vstop. Gre za način samoinokulacije, pri kateri inficiraš samega sebe.
Nujno razkuži tudi svoj mobilni telefon. Tega velikokrat približaš obrazu, poleg tega pa se ga tudi veliko dotikaš, ko si zunaj, in bi tako lahko prišel v stik z novim koronavirusom.
Samoizolacija in izogibanje družabnim stikom (social distancing) - sploščimo krivuljo! ("flatten the curve")
Kdorkoli, ki prihaja iz žarišč virusa, nima vstopa na radio in mora dva tedna preživeti v samoizolaciji.
Kdorkoli se je v zadnjih dveh tednih nahajal v Italiji, v Metliki ali v klubu Cirkus, je bil v stiku s kom, ki je bil pozitiven na nov koronavirus, in naj gre za vsaj dva tedna v samoizolacijo. Če razviješ znake bolezni na 14. dan v samoizolaciji, tudi zatem ostaneš doma.
Dvotedenska samoizolacija je nujna, čeprav naj bi bila povprečna inkubacijska doba dolga od pet do sedem dni. Poročajo tudi o primerih, ko so se bolezenski znaki pokazali šele po dveh tednih. V teh primerih moramo vedno gledati najdaljšo možno dobo inkubacije. Inkubacijska doba je doba od začetka okužbe do prvih bolezenskih znakov - v tem obdobju smo zgolj asimptomatski prenašalci. Če nismo v samoizolaciji, ampak smo okuženi z virusom, ga prenašamo na druge ljudi, tukaj pa so najbolj problematične rizične skupine (kronični bolniki ali bolnice in starejši).
Širjenja virusa ne bomo povsem ustavili. Vendar pa ga lahko upočasnimo dovolj, da bolnišnice in njihovo osebje ne bo prekoračilo svoje kapacitete, kar bi neposredno privedlo do višje in nepotrebne smrtnosti. Zato sta samoizolacija in izogibanje družabnim stikom tako pomembna. Ni nujno, da kažemo klinične znake, da širimo virus!
Španska gripa in novi koronavirus sicer nista zares primerljiva, a graf o razliki v številu žrtev v Filadelfiji in St. Louisu leta 1918 je pomenljiv. V Filadelfiji so 28. septembra dovolili izvedbo velike mestne parade, med tem ko so v St. Louisu prepovedali večje družabne dogodke ter zaprli šole, knjižnice in izobraževalne institucije.
V tem času poskrbite za starejše in druge pripadnike ter pripadnice kritičnih skupin. Posebej ogroženi so ljudje, ki imajo avtoimunske bolezni, kronične bolezni, ki kadijo ali so starejši. Namesto njih pojdite v trgovino, predvsem jim povejte, naj ne hodijo naokoli in se zbirajo v zaprtih prostorih.
Enako velja za vse študente in študentke, ki sedaj ne hodijo na predavanja. To ni čas za zabave ampak za samoizolacijo in izogibanje družabnim stikom.
Še posebej se izogibajte obisku zdravstvenih domov, splošnih bolnišnic in lekarn, če že morate iti, pa pojdite samo po nujne stvari. Če se znajdete tam, vzdržujte do ostalih ljudi razdaljo vsaj enega metra in pol. Poskusite se tudi čim manj dotikati površin in ne dotikajte se svojega obraza. Zdravil za virusne okužbe, kot je COVID-19, (še) ni! Prej kot sledimo pravilom samoizolacije in izogibanja družabnim stikom, bolj bomo omejili širjenje bolezni.
K tem razlogom za ukrepe naj dodamo še, da je virus SARS-CoV-2 po trenutno znanih podatkih bolj nalezljiv in ima višjo umrljivost kot gripa.
Visok je tudi odstotek kritičnih primerov, govori se sicer o 10-ih odstotkih, lahko pa, da je ta številka višja. To, da si morda mlad ali mlada in zdrav oziroma zdrava, nikakor ne zagotavlja, da ne bi morda prav ti potreboval ali potrebovala pomoči pri dihanju, če razviješ pljučnico.
Zdravil in cepiv zaenkrat še ne poznamo in ker je virus nov, nanj nihče ni imun. Niti ni jasno, ali je imunost po tem, ko prebolimo COVID-19, dolgotrajna oziroma kakšna vrsta imunosti se bo razvila ter kdaj oziroma ali bo sploh prišlo do dovolj visoke stopnje imunosti med populacijo, da se bo virus nehal širiti.
Trenutno število okužb raste eksponentno - več kot nas zboli, večja je verjetnost, da so med nami predstavniki ali predstavnice kritičnih skupin in več bo tudi kritičnih primerov, ki bi, če bi do njih prišlo istočasno, preobremenili naš zdravstveni sistem, kot so ga v Lombardiji. Tam so pogoji dela podobni vojnim, prisiljeni so se odločati, koga ohranjajo pri življenju in koga ne.
Kaj SARS-CoV-2 povzroči v tvojem telesu?
Trenutno največkrat omenjena simptoma, ki se pojavita ob obolenju s koronavirusom, sta suh kašelj in povišana telesna temperatura, ampak ne zelo visoka - že nekaj čez 37 stopinj Celzija je lahko znak okužbe. Pri manjšem odstotku obolelih se pojavljajo tudi utrujenost in težave z dihanjem.
Če virus imaš, ga lahko preboliš z zelo blagimi znaki, a pri 15-ih do 20-ih odstotkih obolelih se pojavijo težji poteki okužbe, za katere je značilna pljučnica.
Ko virus SARS-CoV-2 okuži celice sluznice grla in sapnika, jih uspešno zavede, da vršijo pomnoževanje njegove dednine. Bolezen se lahko ustavi tam, pri čemer imamo blage znake, kot so suh kašelj, suho grlo in rahlo povišana telesna temperatura. SARS-CoV-2 najprej napade zgornja dihala. Pri blažji obliki bolezni naj bi se virus tu zaustavil, pri težji obliki pa napreduje do tkiv v notranjosti pljuč.
Če virus napreduje po dihalni poti do pljuč, lahko pride do razvoja pljučnice oziroma pljučnega obolenja. Obstaja veliko vrst pljučnic, povzročijo pa jih lahko bakterije, virusi ali tujki v pljučih. SARS-CoV-2 je virus, ki lahko vodi v pljučnico, povezano z odzivom našega imunskega sistema. Bolezen COVID-19 v težjih primerih vodi v dvostransko intersticijsko pljučnico, pri kateri se vnetna tekočina nabira v medceličnem prostoru pljuč.
Pljučnica je vnetje pljuč. Ob aktivaciji imunskega sistema vse njegove celice in molekule preplavijo pljuča. Zaradi nabiranja tekočine v medceličnem prostor pljuč postane prenos kisika v telo ter odstranjevanje ogljikovega dioksida iz telesa oteženo. V času pljučnice je torej oteženo dihanje in v najtežjih primerih sta potrebni hospitalizacija na intenzivni negi ter uporaba respiratorjev. V primeru, da si pljuča ne opomorejo, lahko pride celo do odpovedi več organov in naposled do smrti.
Pri vnetnem odzivu so udeleženi citokini. To so signalni proteini, ki so nujno potrebni za pripravo ustreznega imunskega odziva. Izločajo jih bele krvne celice in druge imunske celice. Med njihovimi nalogami je, da signalizirajo in uravnavano vnetje ter imunski odziv. Ob nekontroliranem sistemskem vnetju lahko pride do hitrega povečanja koncentracije več vrst citokinov. Ta pojav imenujemo citokinska nevihta. V primeru nenadzorovanega citokinskega odziva pride do poškodbe tkiv, kar lahko posredno privede do večorganske odpovedi.
Zdravila za bolezen COVID-19 nimamo, zato lahko zdravljenje poteka samo simptomatsko. To pomeni, da blažimo simptome in pustimo imunskemu sistemu dovolj časa, da pripravi primerno obrambo. Težje obolele osebe se mora mehanično predihavati, dodajati se jim mora kisik za normalno celično dihanje in nadomeščati tekočine. Mehansko predihavanje pomeni, da se osebe priključi na umetni ventilator, ki diha namesto njih. Teh pa v bolnicah ne bi bilo dovolj, če bi vsi naenkrat prišli z znaki težjega poteka okužbe, zato je pomembno, da se v primeru okužbe držimo pravil samoizolacije, če smo zdravi pa se držimo pravila o izogibanju družabnim stikom. Če je pljučnica prehuda, je treba uporabiti zunanji krvni obtok. To pomeni, da kri speljejo iz telesa, jo oksigenirajo (dodajo kisik) in vrnejo nazaj v telo. Ta metoda je še bolj invazivna in manj dostopna.
TL;DR: Izbiraš torej med dvema možnostma: med milom, umivanjem rok in izogibanjem družabnim stikom ter med časom, preživetim na intenzivni negi, in možnostjo, da ti ali nekdo, ki si ga okužil ali okužila, umre zaradi odpovedi notranjih organov ali pomanjkanja kisika.
Pred novim koronavirusom se doma skriva Znanstvena redakcija Radia Študent.
Še nekaj uporabnih povezav:
COVID-19 modeling the flattening of the curve
Flattening the Curve is a Deadly Delusion
Coronavirus Act Today or People Will Die
Johns Hopkins University and Medicine: Coronavirus Resource Centre
Dodaj komentar
Komentiraj