KorporOFFtivne novice

Po poročanjih Sudanske poklicne zveze je vojska poskušala včeraj odstraniti barikade na cestah in razbiti protestniško množico, ki je okupirala prostor pred Ministrstvom za obrambo. Spomnimo, da je Poklicna zveza sindikalno združenje, ki je ena od vodilnih organizacij v civilnih vstajah v Sudanu. Protesti, ki so se začeli lanskega decembra zaradi visokih cen življenjskih dobrin in splošnega slabega stanja v državi, so vodili v nedavno odstavitev dolgoletnega predsednika Omarja al Baširja s strani vojaških generalov. Ti so nato vzpostavili tranzicijski svet desetih članov iz vojaškega vodstva, ki naj bi vodil državo naslednji dve leti do vzpostavitve civilne oblasti. Protestniško gibanje na vojaško oblast ni pristalo, nadaljevalo je z izgredi ter pred tremi tedni okupiralo prostor pred štabom vladajočih generalov. Med vojaškimi predstavniki in protestniškimi organizacijami so sicer preko konca tedna potekali pogovori o organizaciji skupne oblasti, vendar niso prišli do zaključka. Vojska je na eni strani predlagala tranzicijski svet, sestavljen iz sedmih predstavnikov vojske in treh predstavnikov običajnih državljanov. Civilne organizacije so na drugi strani predlagale svet petnajstih članov, v katerem bi sedelo osem predstavnikov civilne in sedem predstavnikov vojaške oblasti.

Vojaška oblast je sicer sporočila, da je bilo odprtje nekaterih mostov in cest ter železnice, ki vodi proti vojaškemu štabu, usklajeno s protestniki, vendar pa to pri Sudanski poklicni zvezi zanikajo. Ti vztrajajo pri zahtevi, da se vojaška oblast preoblikuje civilno, in pozivajo ljudstvo k splošni stavki in civilni nepokorščini tekom meseca ramadana, ki se začne v prvih dneh maja. Vojska sicer svojo intervencijo opravičuje tudi z razlogi zagotavljanja varnosti, saj naj bi protestniki vzpostavili tudi kontrolne točke, po besedah vojske pa naj bi prihajalo tudi do ropanj, pretepov in ustavljanja prometa. Zadnjo soboto je po poročanjih prišlo tudi do spopadov znotraj protestniške množice. Protestniki naj bi se stepli s pripadniki Stranke ljudskega kongresa, ki je se je od nekdaj vodilne Stranke nacionalnega kongresa Omarja Al Baširja odcepila leta 1999 in je od takrat v opoziciji. V pretepu je bilo ranjenih 65 članov stranke.

Sodišče Evropske unije je odločilo, da sodni mehanizem Investment Court System ali krajše ICS, ki je vsebovan v medtrgovinskem sporazumu med Kanado in Evropsko unijo, ni v neskladju z evropsko zakonodajo. ICS je preoblikovana različica mehanizma ISDS ali  Investor-state dispute settlement, ki omogoča mednarodnim investitorjem tožbe in poravnave proti državam, za katere menijo, da so bile njihove naložbe oškodovane donosov zaradi nepravične nacionalne zakonodaje. V tokratnem primeru je za mnenje sodišča zaprosila Belgija. Več pojasni Pia Eberhard iz organizacije Corporate Europe Observatory.

Izjava.

Ob pogajanjih za sprejem prostotrgovinskega sporazuma CETA je civilna družba ostro nasprotovala uvedbi možnosti tožb investitorjev proti državam. Takrat je zato ekonomska in politična elita spremenila ISDS v ICS, ki je v sodne postopke uvedel minimalne spremembe v prid držav.

Izjava.

Na Češkem se je več tisoč protestnikov zbralo v Pragi z namenom nasprotovanja imenovanju nove ministrice za pravosodje Marie Benešove. Ta je stolček zasedla, potem ko je odstopil Jan Kněžínek, demonstranti pa v njej vidijo osebo, ki bo ovirala sodni postopek, ki teče proti premierju Andreju Babišu. Nad predsednikom vlade že od začetka mandata visi senca domnevne vpletenosti v korupcijski škandal, obtožen je zlorabe sredstev iz skladov EU z namenom protipravne obogatitve. Babiš, drugi najbogatejši mož na Češkem, v svojem stilu obtožbe zavrača in v njih vidi neke vrste zaroto.

V Berlinu se je zaključil neformalni vrh državnikov iz Zahodnega Balkana, srečanje pa je bilo organizirano s strani Francije in Nemčije. Na pogovorih, ki so trajali pet ur, so bili glavna tema odnosi med Srbijo in Kosovom, kjer pa ni prišlo do nobenih sprememb. Novembra lani je namreč kosovska vlada odločila, da na srbsko blago uvede carine, kar je bil povod za prekinitev stikov med obema državama. V Beogradu tako na eni strani pred začetkom pogovorov zahtevajo umik carin, v Prištini pa za umik carin zahtevajo priznanje Kosova s strani Srbije in Bosne in Hercegovine. Srečanje, ki sta ga obiskala tudi hrvaški in slovenski predsednik, ni prineslo zaključkov, razen dogovora o ponovnih pogovorih 1. in 2. julija v Parizu.