Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je naznanila, da morajo tako imenovana varna mesta oziroma “sanctuary cities” predati dokumentacijo ilegalnih priseljencev. V primeru, da navodil ne bodo upoštevala - med njimi so tudi večja mesta, kot so Los Angeles, Chicago in New York - bo administracija sprožila pravne postopke. Varna mesta pravno ščitijo priseljence, ki v ZDA bivajo brez ustreznih dokumentov in so smatrani za ilegalne priseljence. Varna mesta v ZDA obstajajo že od 80-ih let prejšnjega stoletja, ko je ameriška vlada zavrnila prošnje za azil priseljencev iz centralne Amerike. Rezanje državnih finančnih sredstev, uporabljenih v namen varnih mest, je bilo ena izmed ključnih točk v kampanji predsednika Donalda Trumpa. 33 zvezdnih držav je že uvedlo zakonodajo, ki od lokalnih oblasti zahteva sodelovanje z državnim uradom za  priseljevanje in carinsko izvrševanje.

Brazilski politik Luiz Ignacio “Lula” da Silva je včeraj dočakal potrdilo obsodbe, ki ga bremeni korupcije in pranja denarja. Brazilsko prizivno sodišče je potrdilo obsodbo s prve stopnje in zaporno kazen Luli zvišalo iz devet let in pol na dvanajst let in en mesec. Obtožbe zaradi korupcije da Silve so povezane z gradbenim podjetjem OAS, ki je za bivšemu predsedniku prenovilo stanovanje, v zameno pa jim je Lula zagotovil naročila pri brazilski multinacionalni korporaciji Petrobas. Nekdanji brazilski predsednik zatrjuje, da je nedolžen in želi sodelovati na predsedniških volitvah oktobra letos. Na obsodbo se bo verjetno pritožil, do takrat pa bo ostal na prostosti. V več brazilskih mestih danes potekajo demonstracije v podporo Luli, na katerih se je zbralo več deset tisoč njegovih podpornikov. Demonstracije pa so prav tako organizirali njegovi nasprotniki.

Nekdanji generalni sekretar španske vladajoče konzervativne Ljudske stranke v Valencii Ricardo Costa je priznal, da je njegova stranka volilno kampanjo v letih 2007 in 2008 finanvcirala z neprijavljenimi donacijami podjetij. Omenjena podjetja so bila v pogodbenih odnosih s tamkajšnjo vlado. Costi grozi sedem let in devet mesecev zaporne kazni zaradi volilnih prekrškov in goljufij z dokumenti. Poleg tega je Costa v svojem pričanju na sodišču priznal, da je lokalno podjetje v imenu bivšega premier lokalne vlade v Valencii Francisco Correa plačal približno 3,4 milijona evrov neprijavljenih donacij podjetju Orange Market za organizacijo mitingov in ostalih dogodkov v okviru volilne kampanje. Okoli 40 ljudi v Španiji je bilo v zadnjih letih obsojeno sodelovanja v korupciji, ki je bila povezana s financiranjem političnih strank.

Sodišče Evropske unije je prepovedalo uporabo psiholoških testov pri odločanju o prošnji za azil. To velja predvsem za migrante, ki trdijo, da so iz lastne države v Evropo pribežali zaradi svoje spolne usmerjenosti. Sodba se konkretno nanaša na primer nigerijskega državljana, ki je leta 2015 v Evropo pribežal zaradi svoje homoseksualne usmerjenosti, zaradi katere je bilo v Nigeriji ogroženo njegovo življenje. Na Madžarskem so mu prošnjo za azil zavrnili, saj v poročilu psihologa njegova spolna usmerjenost ni bila potrjena. Države smejo za prosilce za azil v svoji državi naročiti izvedensko mnenje, v kolikor so postopki skladni s temeljnimi pravicami spoštovanja zasebnega življenja prosilcev za azil. Državni organi svoje odločitve ne morejo utemeljiti le z izvedenskim mnenjem. Odločitev evropskega sodišča zavezuje vse države članice Evropske unije.

Makedonski premier Zoran Zaev je po pogovorih z grškim kolegom Alexisom Ciprasom v Švici izjavil, da bo Makedonija letališče v Skopju preimenovala. Tako se letališče ne bo več imenovalo po Aleksandru Makedonskemu, avtocesta, ki vodi iz Makedonije proti Grčiji, pa se bo preimenovala v avtocesto prijateljstva.  Grčija nasprotuje imenu Makedonija od osamosvojitve Makedonije leta 1991, kar Makedonijo ovira pri pogajanjih za vstop v Evropsko unijo in Nato. Trenutno sta državi v pogovorih glede imena Makedonije. Prejšnji vikend se je v Solunu zbralo nekaj deset tisoč protestnikov, ki dogovoru nasprotujejo.

Vodstvo Premogovnika Velenje je v izjavi zatrdilo, da Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije, krajše SDRES, ni podal stavkovnih zahtev in ni ustanovil stavkovnega odbora. Sindikatu očitajo, da niso prejeli sklepa o ustanovitvi stavkovnega odbora. Poleg tega pa, da zahteve sindikata niso stavkovne zahteve, temveč, citiramo, “zahteve po izboljšanju položaja njihovih članov,” konec citata. Stališče Premogovnika Velenje predstavi generalni direktor premogovnika Ludvig Golob, v izjavi, posneti v studiu Premogovnika Velenje:

Izjava

Sindikat SDRES je sicer pred slabima dvema tednoma javnosti poslal stavkovne zahteve. Med drugim zahtevajo 15 odstotni dvig plač, poračun premalo izplačanih plač ter nagrade za delovno uspešnost in regres za lansko leto, vštevanje priprave na delo v delovni čas ter zagotovitev socialne varnosti zaposlenim pri prehodu v nizkoogljično družbo. Na očitke vodstva premogovnika odgovarja predsednik sindikata Asmir Bečarević:

Izjava

OFF sta pripravili vajenka Petra in Rina.