Sirska vojska se vrača na sever države, potem ko je vlada sklenila dogovor s kurdskimi silami o obrambi Afrina. V smeri Afrina so pred štirimi tedni krenile turške sile z željo po pregonu kurdskih enot, ki jih podpirajo Združene države Amerike. Sirska vojska bi se tako po letu 2012 prvič vrnila v afrinski kanton, ki je skorajda v celoti obkoljen s strani turških sil in njenih zavezniških skupin.

Od Bašarja k Baširu. Sudanski predsednik Omar al-Bašir je naročil izpustitev osemdesetih zapornikov, ki so jih oblasti pridržale na demonstracijah prejšnji mesec. Protestniki so v začetku leta na ulicah Kartuma izražali nasprotovanje podražitvam hrane, predvsem kruha, potem ko je vlada ukinila subvencije za žito in devalvirala sudanski funt. Do izpustitve je prišlo le tri dni po javnem pismu ameriškega veleposlaništva v Sudanu, ki je opozorilo na nevzdržne razmere, v katerih so se nahajali zaporniki, med njimi tudi vidnejši člani opozicije.

Do petka bi se moral v podgoriški zapor zglasiti Milan Knežević, predsednik Demokratske narodne partije, ene od strank srbskega opozicijskega zavezništva Demokratski front v črnogorskem parlamentu. Knežević je bil obsojen na štiri mesece zapora zaradi napada na policista med protivladnimi protesti leta 2015. Obsojeni poslanec je že povedal, da v zapor ne bo šel prostovoljno, saj ga je k temu pozvala lastna mati, Knežević pa je, citiramo: “Svojo mamo vedno poslušal”.

Albanski premier Edi Rama se je z nagovorom v kosovskem parlamentu pridružil vikend slavju ob deseti obletnici neodvisnosti. Med nagovorom je izrazil upanje, da bi v prihodnosti lahko Albanija in Kosovo imela skupnega predsednika, ki bi bil simbol narodne enotnosti, a priznal, da se to ne bo zgodilo v kratkem. Rama je ob obisku Prištine od kosovskega predsednika Hashima Thacija prejel tudi odlikovanje, in sicer jubilarno predsedniško medaljo. Enako odlikovanje je dobila tudi v Prištini rojena angleška pevka Rita Ora, ki je imela na obletnico samostojnosti v prestolnici množično obiskan koncert.

Zabavo je poskusil pokvariti srbski zunanji minister Ivica Dačić, ki se je z obiska Burundija vrnil z novicami o umiku priznanja Kosova s strani te vzhodnoafriške države. To novico demantira kosovsko ministrstvo za zunanje zadeve, ki trdi, da gre le za izraze frustracije Dačića, potem ko je najmlajša evropska država za deseti rojstni dan prejela priznanje od Barbadosa.

Belgijskemu novinarju Philippu Bertinchampsu, ki deluje kot balkanski dopisnik za številne frankofonske medije, je srbsko ministrstvo za notranje zadeve zavrnilo prošnjo za podaljšanje bivanja, opozarjajo v organizaciji Novinarji brez meja. Bertinchampsu tako grozi deportacija, kljub temu da v Beogradu živi že zadnje desetletje, v tem času pa se je poročil s srbsko novinarko, s katero imata tudi petletno hčerko. Kot razlog za odločitev so na ministrstvu navedli izgovor, da Bertinchamps predstavlja grožnjo javnemu redu in državni varnosti. Kot pojasni Svetozar Raković, generalni sekretar Neodvisnega združenja novinarjev Srbije, je Bertinchampsa po lanskih volitvah na zagovor že povabila tudi srbska obveščevalna služba, kar predstavlja nedopusten poseg v svobodo medijev:

Izjava

Novinar se bo na odločitev pritožil na srbskem in evropskem sodišču.

Češka socialdemokratska stranka je izvolila novega predsednika. To bo postal nekdanji predsednik spodnjega doma parlamenta Jan Hamaček. Češka je sicer od parlamentarnih volitev oktobra lani v politični krizi. Premier Andrej Babiš namreč ne uspe sestaviti koalicije, parlament pa mu je pred dobrim mesecem izglasoval nezaupnico. Ostale stranke so izrazile pripravljenost sodelovati v vladi, a le pod pogojem, da Babiš, ki se sooča z obtožbami goljufije pri porabi evropskih sredstev, v vladi nima funkcije. Novi predsednik socialdemokratov Hamaček pa napoveduje, da bi pri tem pogoju lahko popustil, če bi v nasprotnem primeru grozile predčasne volitve.

Latvijska protikorupcijska agencija je pridržala dolgoletnega predsednika tamkajšnje centralne banke Ilmarsa Rimsevicsa. Pridržanje Rimsevicsa po poročanju lokalnih medijev ni povezano z drugo veliko novico iz latvijskega bančnega sektorja, to je odločitvijo Evropske centralne banke, da zamrzni plačila tretje največje latvijske banke ABLV. K ukrepanju je evropske inštitucije pozvalo ameriško finančno ministrstvo, ki je banko obtožilo kršenja sankcij proti Severni Koreji.

V Francoski Polineziji so sindikati napovedali še drugo splošno stavko zaradi nasprotovanja pokojninski reformi. V prestolnici francoskega čezmorskega ozemlja Papeete se je prejšnji teden zbralo 2500 stavkajočih, ali drugače rečeno, en odstotek prebivalstva, ki nasprotuje zvišanju upokojitvene starosti z 60 na 62 let in zviševanju prispevkov.