Venezuelska vlada je sprejela nov zakon, s katerim bo nakup orožja omogočen zgolj vojski, policiji in določenim varnostnim službam, onemogočen pa posameznikom, vključno s tistimi, ki sicer imajo orožni list. Vlada želi z zakonom zmanjšati stopnjo kriminala in izboljšati varnostne razmere v državi, kjer se je samo lani zgodilo okoli 18.000 umorov. Državljane je prav tako pozvala, naj izročijo svoje nezakonito pridobljeno orožje brez kakršnihkoli negativnih posledic, saj želi razorožiti vse civiliste, s tem pa se že pospešeno pripravlja na prihajajoče oktobrske volitve, kjer bo varnost v državi ena izmed najbolj perečih tem.

O dogajanju na severu ameriškega kontinenta, natančneje v Združenih državah Amerike pa za Radio Študent poroča Lidija Poljaček:

Izjava je na voljo v posnetku celotne oddaje

Potem ko je Izrael Palestinskim oblastem včeraj predal trupla 91ih Palestincev, ki jih je zadrževal še od šestdesetih let prejšnjega stoletja in to označil za spravno gesto, je palestinska nacionalna kampanja za povrnitev vseh trupel sporočila, da Izrael še vedno zadržuje 379 trupel. Izrael je ostanke ubitih Palestincev pokopal v grobove, ki pa niso označeni z imeni, temveč s številkami. Nekatere družine ubitih so bile ob novici, da bodo izpuščena trupla njihovih sorodnikov, zadržane, saj je Izrael v preteklosti že preklical takšno odločitev. Lanskega julija se je tako strinjal z vrnitvijo ostankov 84ih Palestincev, ubitih po letu 1967, vrnitev je odobril tudi premier Netanjahu, vendar je tik pred vrnitvijo trupel odločitev blokiral obrambni minister Ehud Barak. Zadrževanje trupel ni redkost v izraelski politiki do Palestincev. Večkrat se zgodi, da v primeru, da na recimo 10 let zapora obsojen Palestinec umre po dveh letih prestane kazni, Izrael njegovo truplo družini vrne šele po preteku celotne kazni.

Ruski predsednik Vladimir Putin si je za svoj prvi obisk v tujini, odkar je ponovno na predsedniškem stolčku, izbral Belorusijo. Poudaril je, da je povezovanje postsovjetskih držav prioritetna naloga njegovega mandata, njegov obisk Belorusije pa izkazuje rusko željo po ekonomskem sodelovanju. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je meddržavnim odnosom napovedal svetlo prihodnost in Rusiji še naprej zagotovil tesno zavezništvo. Putin je na srečanju obsodil sankcije Evropske unije proti Belorusiji in ji obljubil nova posojila v vrednosti treh milijard dolarjev. Belorusija je sicer v zadnjem času od Rusije že prejela za pet milijard dolarjev gospodarske pomoči. Državi bosta prav tako uskladili prizadevanja proti vmešavanju zunanjih akterjev v notranje zadeve carinske unije, kar bo vključevalo tudi protiukrepe in sankcije, predsednika pa sta govorila še o načrtih za gradnjo jedrske elektrarne v Belorusiji ter oblikovanju skupnega avtomobilskega holdinga.

Na Irskem je včeraj potekal referendum o evropskem fiskalnem paktu, prvi rezultati pa kažejo, da so volivci pakt podprli. Irska je edina država evroobmočja, kjer so izvedli takšen referendum. Po prvih neuradnih podatkih je pakt podprlo 60 odstotkov volivcev, zmago zagovornikov pakta pa so predvidele tudi javnomnenjske ankete. Tudi v primeru irske zavrnitve pakta pa to samega pakta ne bi blokiralo, saj mora za njegovo uveljavitev pakt ratificirati le 12 od 17ih članic evroobmočja. Pakt sicer določa ostra pravila glede proračunskega primanjkljaja za države v monetarni uniji. Irska bo morala fiskalni pakt potrditi, če želi prejeti nujna sredstva Evropske unije. Leta 2010 je Irska že prejela kredit unije in Mednarodnega denarnega sklada v višini 85 milijonov evrov zaradi grožnje propada njenih bank.

Na severu Kosova je spet nasilno. KFOR se je namreč odločil umakniti srbske barikade v krajih Rudare in Dudin Krš na cesti od Zvečana do Kosovske Mitrovice. Ko so izvedeli za namero KFOR-ja, se je veliko Srbov namenilo v Rudare, a jim mednarodne enote dostopa do barikad ne dopuščajo. Cela vas Rudare je blokirana, vaščani so v svojih hišah, KFOR-jevi helikopterji pa letijo nad območjem. Prišlo je tudi spopada med Srbi in vojaki KFOR-ja, pri čemer je bilo nekaj ljudi na obeh straneh ranjenih. Direktor Zdravstvenega centra v Kosovski Mitrovici Milan Jakovljević je dejal, da so bile ranjene tri osebe, ene od njih težje. Ena oseba je bila ustreljena s pravim, druga z gumijastim nabojem, tretja pa ima poškodovano glavo. Jakovljević je dodal, da je ranjenih še več ljudi, vendar naj reševalna vozila do njih ne bi imela dostopa zaradi blokade poti.

Tiskovni predstavnik KFOR-ja Uwe Nowitzki je medtem sporočil, da je bil v spopadih ranjen tudi vojak KFOR-ja, ki je že bil evakuiran. Srbi naj bi enote KFOR-ja obmetavali s kamenjem, po pričevanjih lokalnega prebivalstva pa naj bi vojaki KFOR-ja brez razloga začeli streljati na zbrane ljudi, uporabili pa naj bi tudi solzivec. Pred KFOR-jevo blokado naj bi bilo zbranih med 500 in 1000 ljudi.

V skladu z zakonom za uravnoteženje javnih financ se je zvišala koncesijska dajatev od študentskega dela z 12 na skupno 25 odstotkov. Koncesionarji so tako od danes naprej dolžni obračunavati zvišano koncesijsko dajatev, dodatno dvoodstotno koncesijsko dajatev, namenjeno izgradnji študentskih domov in davek na dodano vrednost na koncesijsko dajatev. Jaka Žižek, član predsedstva Študentske organizacije Slovenije, odgovarja na vprašanje, ali bi to lahko nižalo urne postavke študentskemu delu:

Izjava je na voljo v posnetku celotne oddaje

Žižka smo vprašali, zakaj je ŠOS na te ukrepe sploh pristal, saj škodijo študentski populaciji:

Izjava je na voljo v posnetku celotne oddaje

Zmanjšuje pa se tudi delež sredstev za delovanje Študentske organizacije Slovenije, in sicer s 37,5 na 17,4 odstotka. Kaj to pomeni za Študentsko organizacijo Slovenije? Pojasnjuje Jaka Žižek:

Izjava je na voljo v posnetku celotne oddaje

Konfederacija sindikatov Pergam je podala svoje mnenje o vladnem predlogu socialnega sporazuma. Pričakujejo predvsem jasno vizijo ukrepov za zagon gospodarstva, zavezanost pravni državi, trajnostnemu razvoju in socialnemu dialogu. Ne strinjajo pa se z zapisom fiskalnega pravila v ustavo in uvedbo socialne kapice. Generalni sekretar Pergama Jakob Počivavšek meni, da bi morala država predvsem spodbujati investicije, ki bi ustvarjale in ohranjale delovna mesta, predsednik Pergama Janez Posedi pa je dejal, da je potrebno ohraniti celovitost univerz, študijske smeri z največjimi potenciali zaposlovanja pa spodbujati z dodatnimi sredstvi.