Danski volivci so se na referendumu odločili proti poglabljanju sodelovanja v Evropskem policijskem uradu Europol. Referendumsko vprašanje je volivce spraševalo, ali želijo odstopiti od pogodbe, ki si jo je Danska izpogajala leta 1993 in omogoča, da Danci v omenjenem uradu ne sodelujejo. Vladujoča stranka Venstre pod vodstvom premiera Larsa Lokkeja Rasmussena je podprla odstop od pogodbe z utemeljitvijo, da bo sodelovanje v Europolu olajšalo delovanje varnostnih služb. Opozicijska Danska ljudska stranka pa je s tezo, da bi odločitev ZA pomenila predajo suverenosti evrokratom, uspela prepričati 53 odstotkov volivcev. Volilna udeležba je bila 72-odstotna.

Nemški parlament je danes glasoval o nemškem sodelovanju v vojaškem posredovanju v Siriji. Nemčija bo poslala 1200 vojakov,  izvidniška letala in bojno ladjo, ki pa bodo sodelovale zgolj pri nebojnih operacijah oziroma varovanju zaveznic. Hkrati bo Nemčija povečala število vojakov v severnem Iraku, kjer pomagajo uriti borce kurdskih Pešmerg. Odločitev nemškega parlamenta za posredovanje je povezano s terorističnimi napadi v Parizu, po katerih je Francija zaprosila za pomoč evropske države v boju proti teroristični skupini ISIS.  

Po skoraj mesecu dni je včeraj v Grčiji potekala nova splošna stavka v znak nasprotovanju ukrepom, ki jih zahteva poleti sprejet dogovor o paketu posojil v vrednosti 86 milijard evrov. Glavni povod za organizacijo 24-urne stavke je namera vlade Aleksisa Ciprasa o izglasovanju varčevalne reforme pokojninske sheme, ki je v času po gospodarskem zlomu postala pomemben vir dohodka za grška gospodinjstva. Poleg glasovanja o spremembah pokojninske sheme se grškemu parlamentu obeta še glasovanje o ukrepih za pospešitev stečaja finančnih institucij in privatizaciji bank.

Ostajamo v Grčiji. Ciprasova vlada je Evropsko unijo uradno zaprosila za pomoč pri spopadanju s prihodom beguncev, ki jo je EU ponujala že od poletja, a jo je Grčija do sedaj zavračala. Pomoč obsega tri sklope. Prvi je evropski mehanizem civilne zaščite za pomoč pri oskrbi prebežnikov. Grčija je zaprosila za šotore, postelje in prvo pomoč. Grčija je privolila tudi v operacijo evropske mejne agencije Frontex na njeni meji z Makedonijo. Poleg tega pa je Grčija vložila uradno prošnjo za namestitev sil za hitro posredovanje Frontexa RABIT na Egejskih otokih, kjer bodo pomagali pri mejnem nadzoru.

Novica o grškem sprejetju pomoči prihaja pred srečanjem notranjih ministrov EU-ja v Bruslju, kjer bodo govorili o možnosti vzpostavitve nadzora na notranjih mejah Schengena za obdobje do dve leti. Po Schengenskem sporazumu je taka vzpostavitev nadzora na notranjih evropskih mejah možna, a so bili do sedaj taki ukrepi sprejeti zgolj za krajša obdobja. Predlog na mizi poziva Evropsko komisijo k pripravi ukrepov, s katerimi bi uveljevavili ta ukrep v eni ali več članicah. Odzivi na predlog so mešani. Medtem ko nekateri menijo, da predlog pomeni krepitev Schengena, se nekatere vzhodnoevropske države bojijo, da bi to lahko pomenilo začetek mini-schengena.

Visoka predstavnica Evropske unije Federica Mogherini je po sestanku s predsednikom srbske vlade Aleksandrom Vučićem povedala, da bo EU odprla dve novi poglavji v pogajanjih o pridružitvi Srbije Evropski uniji. Gre za poglavji o javnih financah, kjer Evropsko unijo skrbi korupcija, in o normalizaciji odnosov s Kosovom. Vučić je povedal, da je trdno prepričan, da je mesto Srbije v Evropi. Sogovornika se nista mogla izogniti varnostnim vprašanjem. Mogherinijeva je poudarila, da je sodelovanje najboljši način za ohranjanje stabilnosti.

Nadaljujemo z novicami iz evropskih finančnih institucij. Evropska centralna banka je sprejela več ukrepov namenjenih spodbujanju gospodarstva in boju proti nizki inflaciji. Guverner Mario Draghi je sporočil, da bodo za pol leta, do maja 2017, podaljšali program odkupovanja obveznic, znanega tudi pod imenom kvantitativno sproščanje. Poleg tega je ECB znižal obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti bank pri ECB z minus 0.2 na minus 0.3 odstotka. Cilj tega ukrepa je spodbuditi banke k posojanju realnemu gospodarstvu. Glavna obrestna mera, po kateri si banke posojajo med seboj, ostaja nespremenjena pri 0,05 odstotka. Program kvantitativnega sproščanja, ki se je začel v začetku tega leta, zaenkrat ni uspel dvigniti inflacije evra, ki ostaja na 0,1 odstotka.

Ukrepi Evropske Centralne Banke so precej manjši od pričakovanih. Draghi je priznal, da odločitev ni bila soglasna. Verjetno je, da so nekateri člani sveta banke nasprotovali ukrepom. Predsednik nemške Bundesbank Jens Weidmann je že večkrat izrazil nasprotovanje kvantitativnemu sproščanju. Draghi je sicer v prejšnjih mesecih večkrat nakazal, da ga skrbi nizka stopnja inflacije.

Pregled mednarodnih novic selimo v Latinsko Ameriko. Ekvadorski kongres je včeraj z veliko večino sprejel 15 ustavnih amandmajev, med drugim tudi določilo, ki dovoljuje neomejeno število izvolitev na predsedniški položaj po letu 2021. Mandat aktualnega predsednika Rafael Correa se sicer izteče čez dve leti, sam pa sporoča, da na prihodnjih volitvah ne bo kandidiral. Z umikom omejitev glede števila mandatov, ki jih lahko kandidat nastopi, se Ekvador pridružuje Nikargavi in Venezueli, kjer že velja podobna uredba. Desna opozicija je proti sprejetim reformam včeraj pripravila več protestov po državi, v prestolnici Quito pa je prišlo do spopadov med protestniki in policijo. Ustavne spremembe poleg nove ureditve predsedniškega mandata predvidevajo tudi uvajanje pooblastil vojske pri zadevah notranje varnosti, preurejajo kolektivna pogajanja z javnimi uslužbenci in definirajo sektor komunikacij kot javni servis.

Pregled mednarodnega bloka novic zaključujemo z javljanjem iz venezuelske prestolnice Caracas. Tam se v času pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami nahaja novinar Radia Študent Jaša Veselinovič.

Izjava.

Predvolilno kampanjo je zaključila tudi desna opozicija, ki ji analize javnega mnenja napovedujejo večino glasov. Današnji OFF zaključi Jaša.

Izjava.

OFF sta pripravila Jošt in vajenec Gal.