V že nekaj časa v državljansko vojno močno pogreznjeni Siriji režim voditelja Bašarja al Asada na predsedniških volitvah utrjuje oblast. Predsednik al Asad, ki je na čelu Sirije od leta 2000, je svojo kandidaturo in s tem tudi razplet volitev napovedal že pred časom, zaradi spornosti izbiranja novega- starega predsednika - al Asadu konkurirata dva slamnata protikandidata -, pa je sirska opozicija že pred časom napovedala bojkot volitev. Te sicer potekajo le na okoli 40 odstotkih sirskega ozemlja, ki je pod nadzorom vladnih sil in kjer živi okoli 60 odstotkov prebivalcev Sirije. Čeprav imajo po zakonu volilno pravico vsi Sirci, starejši od 17 let, pa ne voli pretežen del sirskega podeželja, predvsem na severu in vzhodu države, okolica Damaska in mesti Alep ter Deir Ezor, ki so pod nadzorom upornikov. Al Asadov režim je močno omejil tudi možnost kandidature. Sodelovanje na volitvah je prepovedal izgnancem, vsi predsedniški kandidati pa so za vstop v volilno bitko potrebovali soglasje najmanj 35 poslancev parlamenta, ki je prav tako pod režimskim nadzorom. Vsem absurdnostim navkljub sirske predsedniške voltive v demokratičnem duhu podpirata Rusija in Iran.    

Medtem ko v sirski vojni enačbi oblast ostaja konstanta, pa je libijski vojni kaos generiral novo vladno spremenljivko. V Tripoliju je zaprisegl že peti premier po strmoglavljenju samodržca Moamerja Gadafija leta 2001; novo libijsko vlado bo, predvidoma le začasno, vodil 42-letni Ahmed Mitig. Novi premier, ki ga je splošni narodni kongres izvolil konec maja, naj bi Libijo po načrtih vodil do parlamentarnih volitev 25. junija, nov sklic parlamenta, ki naj bi nasledil začasni splošni narodni kongres, pa bo nato imenoval tudi novo izvršno oblast. Zaradi precej negotovih vojnih in političnih razmer pa je negotova še tako kratka Mitigova premierksa prihdonost. Njegov predhodnik Abdulah al Tani namreč zavrača možnost, da bi zapustil položaj predsednika vlade, položaj osrednjih oblasti pa otežuje uporniško nasilje na vzhodu države, kjer se v mestu Bengazi od ponedeljka nadaljujejo spopadi med tamkajšnjimi islamisti in uporniško vojsko odpadniškega generala Halifa Haftarja.  

News from Ukrajina. Ameriški podpredsednik Joe Biden bo že drugič obiskal Ukrajino. Tokrat ne bo urejal zaposlitve za sina, temveč bo prisoten na invaguraciji novega predsednika - milijarderja in čokoladnega kralja Petra Porošenka, ki se ima zgoditi to soboto. Podpredsednik in miljarder bosta razpravljala o oblikah pomoči, ki jih Združene države lahko nudijo v boju proti korupciji in situaciji na vzhodu.

S čokoladnim kraljem se bo že jutri na Poljskem srečal Barack Obama, ki je na evropski turneji in se bo udeležil vrha G7 ter sedemdesete obletnice izkrcanja v Normandiji.

Ukrajinske volitve kritike zahoda niso bile deležne, kljub oboroženim spopadom, ki potekajo na vzhodu države v več mestih. Ukrajinske sile povečujejo vojaško prisotnost in v spopadih s proruskimi uporniki prestavljajo v višjo prestavo. V okolici trdnjave proruskih upornikov mesta Slavjansk potekajo protiteroristične akcije, mesto je obkoljeno, srditi boji pa potekajo tudi v regiji Lugansk. Ukrajinski notranji minister je civilno prebivalstvo v nemirnih regijah pozval, naj ostane doma.

Španijo so preplavili protimonarhistični protestniki. Povod za proteste je napoved kralja Juana, da po svojem šestinsedemdesetem rojstnem dnevu prestol preda sinu Felipeju. Veliko mero nezadovoljstva je kralj Juan požel že ob izbruhu gospodarske krize, ko je novinerjem izjavljal, da ima zaradi visoke nezaposlenosti prebivalstva težave s spanjem, hkrati pa so v medije pricurljale fotografije, kako se je v Bocvani udeležil lova na slone. Protestniki mahajo z republikanskimi zastavami, vrstijo se tudi spletne peticije in zahteve za deklaracije o republiki. Monarhijo in kralja sicer podpirata dve glavni parlamentarni stranki v Španiji, predvsem konzervativna Ljudska stranka, nasprotniki pa so, kako nepričakovano (beri ironičino), z levega pola.

Podjetje Tepco Tokio electic power company, upravljalec jedrske elektrarne v Fukušimi, je začel s po ocenah nekaterih strokovnjakov preambicioznim projektom zamrznitve tal v okolici jedrske elektrarne. Po množici cevi, vstavljenih v tla okrog elektrarne, se bo pretakala hladilna tekočina s temperaturo pod lediščem. Na tak način se bo ustvarila kilometer in pol dolga ledena stena, ki bo preprečevala odtekanje radioaktivne vode v morje in okolico.

Tépco je pred kratkim zagnal tudi projekt obtekanja podtalne vode okrog jedrske elektrarne. Podtalnico pred elektrarno počrpajo iz tal in še dodatno zmanjšujejo odplakovanje radioaktivnih snovi v morje.

Na drugi strani zemljske oble je Uprava za jedrsko varnost Republike Slovenije po treh letih pregledovanja rezultatov stresnih testov zaključila, da je Jedrska elektrarna Krško varna za uporabo za naslednje desetletno obdobje. Po koncu tega obdobja se izteče njen predvideni obratovalni čas.

Nuklearka zagotavlja četrtino slovenske električne energije in petino hrvaške, kar je pod povprečjem Evropske unije.

Evropske volitve so mimo, predvolilne predstave in besedičenje o demokratičnosti Evropske unije pa se umikajo med gospodarsko krizo utrjenemu centralistčnemu delovanju Bruslja. Evropska komisija tako le dober teden po tako imenovanem prazniku evropske demokracije ni pozabila požugati Sloveniji in ji je v imenu izboljšanja gospodarske in siceršnje družbene situacije v Podalpju poslala osem priporočil. Evropska komisija domačim oblastem po stari prostotržni recepturi med drugim svetuje proračunske ukrepe z odpravo primankljaja, privatizacijo bank in drugega državnega premoženja, zamejitev minimalnih plač, dvig upokojitvene starosti in davčne razbremenitve v imenu konkurenčnosti. Evropska komisija je ob tem spomnila tudi na korupcijo, s katero bi se morale vlade v Sloveniji konkretneje spopasti.

Ob deseti uri je pred poslopjem vlade potekal javni potniški protest v režiji Študentske in Dijaške organizacije Slovenije. Problematika financiranja prevozov namreč še vedno ni urejena. Več o poteku shoda in njegovi uspešnosti nam je povedal podpredsednik dijaške organizacije Matic Matjašič.

prisluhnite izjavi

Matjašič nadljujeje o dogovoru s predsednico vlade in mogočih nadaljnih ukrepih.

prisluhnite izjavi

OFF sta pripravila vajenec Lio in Nejc.