Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini je napovedala ustanovitev posebne ustanove, s katero bi zaobšli sankcije Združenih držav Amerike proti Iranu in rešili mednarodni jedrski sporazum. Kot je sporočila Mogherini po srečanju s predstavniki Velike Britanije, Francije, Nemčije, Rusije, Kitajske in Irana, bodo podpisnice sporazuma ustanovile namensko družbo za zakonite finančne transakcije, tako imenovano Special Purpose Vehicle (SPV), ki bo evropskim podjetjem omogočala poslovanje z Iranom. Prek SPV se bo poleg običajnih kanalov odvijal plačilni promet evropskih podjetij z Iranom, tako pa naj bi se izognili, da bi bile banke, preko katerih so do sedaj potekale transakcije, tarča ameriških sankcij. Kot je znano, so ZDA enostransko odstopile od jedrskega sporazuma maja letos in proti Iranu uvedle gospodarske sankcije, ki veljajo tudi za podjetja tretjih držav. Novembra naj bi sankcije še zaostrili.  

Splošno sodišče Evropske unije je presodilo, da je bila odločitev Evropskega parlamenta za zavrnitev do dostopa dokumentov v zvezi s splošnimi mesečnimi izdatki evropskih poslancev upravičena. Po mnenju sodišča je Evropski parlament upravičeno trdil, da se zahtevani dokumenti nanašajo na osebne podatke, saj tožniki niso uspeli dokazati potrebe po pregledu izdatkov evropskih poslancev. Sodišče je ob tem v sodbi zapisalo, da tožniki z argumenti ne izpodbijajo zakonitosti odločitve parlamenta, pač pa opozarjajo na neučinkovitost in pomanjkljivosti nadzornih mehanizmov, česar pa sodišče ne more ocenjevati. Tožbo je vložilo 24 raziskovalnih novinarjev, združenih v projektu MEPs Project, ki ga vodi novinarka Anuška Delić, pravno pa zastopa odvetnica Nataša Pirc Musar. Sodni postopek je bil sprožen novembra 2015, potem ko Evropski parlament ni želel razkriti podatkov o porabi 40 milijonov evrov letno, ki jih evropski poslanci dobijo kot dodatek k plači za delovanje pisarne. Odločitev sodišča komentira Anuška Delić. Opravičujemo se izjavo nekoliko slabše tehnične kvalitete.

izjava

Švedski parlament je izglasoval nezaupnico premieru Stefanu Löfvenu. Glasovanje je sledilo parlamentarnim volitvam, ki so bile 9. septembra, novoizvoljeni švedski parlament pa je moral glasovanje o nezaupnici opraviti v roku dveh tednov. Löfvenov levosredinski blok si je na volitvah zagotovil 144 poslancev, medtem ko ima desnosredinsko zavezništvo pod vodstvom Zmerne stranke Ulfa Kristerssona v novem sklicu 142 poslancev. Tako so odločili glasovi 62 poslancev skrajno desnih Švedskih demokratov, ki so nezaupnico podprli. Predsednik švedskega parlamenta Andreas Norlen bo v prihodnjih dneh s predsedniki strank začel pogovore o novem mandatarju, pričakovati pa je, da bo za ta položaj predlagal Kristerssona. Slednji bo za izvolitev potreboval tudi podporo Švedskih demokratov, pa čeprav je sodelovanje z njimi načelno zavrnil. Nasprotno, skrajno desna stranka podpore desnosredinskemu kandidatu ne odreka, v zameno zanjo pa pričakujejo vpliv na vladno politiko.  

Ladji Aquarius, po novem imenovani Aquarius 2, ki sodeluje pri reševanju beguncev v Sredozemskem morju, po Italiji gostoljubje odreka tudi Francija. Na ladji se trenutno nahaja 58 prebežnikov, Francija pa zavrača pozive številnih človekoljubnih organizacij, ki prosijo, da bi se ladja zasidrala v Marseillu. Francoski finančni minister Bruno Le Maire je razloge za zavrnitev našel v določilih evropskega pomorskega prava, v skladu s katerim se morajo ladje glede na svojo lokacijo zasidrati v najbližjem pristanišču, južnofrancosko mesto pa temu pogoju naj ne bi ustrezalo. Aquarius v težave spravlja tudi Panama, ki je pričela postopek za izbris ladje iz svojega ladijskega registra. Za to potezo so se panamske oblasti odločile, ker naj bi ladja kršila mednarodne pravne predpise v zvezi s prebežniki. Po nekaterih navedbah naj bi na Panamo, pod katere zastavo je plul Aquarius, pritiskal italijanski notranji minister Matteo Salvini, kar pa je slednji zanikal.    

V venezuelskem pristanišču La Guaira se je zasidrala kitajska medicinska ladja Peace Ark, ki naj bi v prihodnjem tednu pomagala skrbeti za zdravstveno oskrbo lokalnih prebivalcev. Obisk ladje, ki jo je s tradicionalnimi venezuelskimi plesalkami in častmi pozdravil venezuelski obrambni minister Vladimir Padino Lopez, je plod obiska predsednika Nicolasa Madura v Pekingu pretekli teden. Tam je venezuelski predsednik z vodstvom Kitajske, ki velja za enega večjih posojilodajalcev Venezueli, sklenil tudi dogovor o povečanem izvozu nafte v to državo. Na Kitajsko naj bi Venezuela izvozila do milijon naftnih sodov dnevno, Maduro pa se je ob vrnitvi pohvalil še z 28 gospodarskimi in investicijskimi sporazumi, ki jih je uspel skleniti v Pekingu in naj bi pomagali okrepiti padajoče venezuelsko gospodarstvo. Padino Lopez je v La Guairi obisk kitajske ladje označil kot znak prijateljstva in dobrega sodelovanja, medtem pa iz vrst opozicije prihajajo cinične pripombe, da gre še za enega od dokazov splošnega pomanjkanja in kolapsa javnega zdravstvenega sistema, do katerega je privedla Madurova politika.   

V pomanjkanju ostalega dogajanju v Podalpju slovenski blok zapolnjujemo s prvim uradnim protikandidatom Zorana Jankovića na jesenskih lokalnih volitvah. Zunajparlamentarna stranka Dobra država bo za vodenje Mestne občine Ljubljana predlagala Smiljana Mekicarja. Mekicar, trenutno predsednik sveta četrtne skupnosti Črnuče, v primeru izvolitve obljublja policentričen razvoj Ljubljane, četrtne skupnosti pa naj bi postale samostojne. Kandidat Dobre države, ki je pred tem deloval tudi v SMC in SD, je napovedal tudi gradnjo avtobusne in železniške postaje, obljublja pa še dokončanje projekta Stožice in obnovo Plečnikovega stadiona.