Liberalnih predsednikov OFF

Liberalnih predsednikov OFF

Aktualno-politična novica
9. 5. 2017 - 15.00
 / OFF

Mohamed Badie, voditelj egiptovske Muslimanske bratovščine, je bil v ponovnem sojenju obsojen na dosmrtni zapor zaradi načrtovanja nasilnih napadov. Badie naj bi po besedah egiptovskega sodišča po odstavitvi islamističnega predsednika Mohameda Mursija pričel spodbujati nemire in nasilje. Po državnem udaru, ki je sledil odstavitvi Mursija, sicer tudi člana egiptovske Muslimanske bratovščine, je bil v letu 2013 tudi aretiran in prvotno obsojen na smrt. Do ponovne sodbe je prišlo po tem, ko je kasacijsko sodišče, kakor se imenuje najvišje sodišče v Egiptu, ki odloča o odločitvah nižjih sodišč, razveljavilo smrtno kazen iz leta 2015. Muslimanska bratovščina je od državnega udara leta 2013 v Egiptu prepovedana.

Indonezijsko sodišče je Jakartskega guvernerja Basukija “Ahok” Tjahaja Purnama spoznala za krivega bogokletstva in mu dosodilo 2 leti zapora. Guverner Ahok je sicer kristjan v večinsko muslimanski Indoneziji. V lanskem letu je med kampanjo za ponovno izvolitev prebral odlomek iz Korana in nato volilcem naznanil, da so njegovi nasprotniki lagali, ko so trdili, da jim Koran prepoveduje voliti nemuslimanskega kandidata. Ashoka so prvotno obsodili na enoletno zaporno kazen, a to kasneje podaljšali na dve leti, saj naj obsojeni ne bi pokazal, da za svoje dejanje čuti krivdo.  

Svet Združenih narodov za človekove pravice je pozval filipinske oblasti, naj prenehajo z nezakonitim pobijanjem ljudi v boju proti drogam. Filipinski predsednik Rodrigo Duterte je namreč s pričetkom svojega mandata lansko leto pričel z vojno proti drogam, v kateri je umrlo nekaj več kot 7 tisoč ljudi. Marca je spodnji dom filipinskega parlamenta že podprl ponovno uvedbo smrtne kazni za prekrške v zvezi z drogami. Predlog mora potrditi še senat, zatem pa podpisati Duterte. Na posvetu Združenih narodov je prišlo do predloga, da se v prestolnico Filipinov pošlje posebnega poročevalca Združenih narodov, katerega naloga je ugotavljanje in potrjevanje domnevnih kršitev človekovih pravic. Posebni poročevalec ZN lahko državo, v kateri želi poizvedovati, obišče le v primeru, da se tamkajšnje oblasti s tem strinjajo.

Po zmagi na francoskih predsedniških volitvah je Emmanuel Macron odstopil z mesta vodje svoje stranke Naprej. Le ta se je tudi preimenovala in bo odslej slišala na ime La Republique en Marche - Naprej Republika. Začasno vodstvo stranke je prevzela Catherine Barbaroux  do lanskega leta predsednica Združenja za pravico do gospodarske pobude. Stranka se sicer pripravlja na junijske parlamentarne volitve, kjer bodo poskušali osvojiti večino v francoskem parlamentu.

Na predsedniških volitvah v Južni Koreji je zmagal liberalni Moon Jae-In. Moon je kandidat Demokratske stranke in je prejel 41 odstotkov glasov. Novoizvoljeni predsednik bo nasledil odstavljeno predsednico Park Guen-Hye, ki je obtožena korupcije in zlorabe oblasti. Za predsedniško mesto se je potegovalo 15 kandidatov, volilna udeležba pa je presegla 75 odstotkov. Izvolitev Moona za državo pomeni konec predsednikov iz konzervativnih vrst, ki so državo vodili skoraj ves čas od njenega nastanka. Moon je kampanjo gradil na izboljšanju odnosov s Severno Korejo in predlogih za reformo vplivnih gospodarskih konglomeratov, znanih pod imenom Cheabol. Med slednje sodi tudi Samsung, ki je vpleten v korupcijski škandal z bivšo predsednico.

Po pogovorih med črnogorskim premierjem Duškom Markovićem ameriškim državnim sekretarjem Rexom Tillersonom je sledila napoved, da bo Črna gora 5. junija postala članica zveze Nato. Povabilo k priključitvi zveze Nato je Črna gora sicer prejela že leta 2006, ko je razglasila svojo neodvisnost. Povabilo za pričetek pristopnih pogovorov k Natu pa je dobila decembra leta 2015. Lani je Črna gora z ostalimi članicami Nata podpisala protokol o njenem pristopu k Severnoatlantski pogodbi. Članstvo v zavezništvu je aprila odobril tudi črnogorski parlament, pristop nove članice pa mora ratificirati še zgornji dom španskega parlamenta.

 

Državni zbor je s 49 glasovi za in 25 glasovi proti ponovno potrdil zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper. Ponovno glasovanje je potekalo zaradi veta, ki ga je na zakon vložil Državni svet. Podporo zakonu so tudi tokrat zagotovile le koalicijske stranke.

Vlada je v skladu z nedavno sprejetim zakonom imenovala izrednega člana uprave družbe Mercator. To bo postal Gregor Planteu. Ta je direktor študentskega servisa Študentski, bil je nadzornik gradbenega podjetja Nivo in direktor financ ladjarske družbe Maersk za vzhodni Jadran, trenutno pa je direktor Rokometnega kluba Celje.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness