Avstralske oblasti so napovedale zaprtje centra za iskalce azila na otoku Manus v Papui Novi Gvineji, potem ko je aprila vrhovno sodišče Papue Nove Gvineje razsodilo, da je pridržanje iskalcev azila v centru zaradi kršenja osebne svobode protiustavno.  V azilnem centru, odprtem leta 2001, so vladale nehumane, taboriščem podobne razmere, na katere so ves čas opozarjale tudi številne humanitarne organizacije, da oblasti z zadrževanjem migrantom kršijo 42. člen ustave, ki zagotavlja osebno svobodo, pa je z razsodbo pritrdilo tudi ustavno sodišče Papue Nove Gvineje. Tamkajšnje oblasti so sicer leta 2014 sprejele amandma k omenjenem členu, po katerem se lahko v dogovoru z drugo državo zadružujejo tuji državljani, a ga je aprilska sodba ustavnega sodišča razveljavila.   

Avstralija še ni določila, kaj bo storila z 874 iskalci azila v centru. Da svoje migrantske politike, po kateri migrante iz južne in jugovzhodne Azije otepajoče potiska na otočja bližnjih držav, ne želi spreminajti, je jasno tudi iz zagotovil, da beguncev z Manusa na svojem ozemlju ne namerava sprejeti.  Najverjetneje bodo migranti z Manusa preseljeni na otočje Nauru, kamor so sicer že pred časom v prav tako obupnih razmerah začeli nameščati prosilce za azil.   

Koalicija opozicijskih strank Nacionalna koalicija za demokracijo zahteva bojkot predsedniških volitev v Nikaragvi. Izvedbo volitev je predstavnica opozicijske koalicije Violeta Garnera poimenovala kot neveljavno prevaro, saj je ustavno sodišče izločilo vodjo glavne opozicijske stranke Neodvisna liberalna stranka z vodstvenega položaja v stranki in nato izločilo vodstvo stranke iz predsedniških volitev. Predsednik Hose Ortega je tudi napovedal, da na decembrskih volitvah ne bodo sodelovali mednarodni opazovalci in da bo kot podpredsedniškega kandidata na volitvah imenoval svojo ženo Rosario Murillo. Opozicija je v odgovor predsednika Ortego obtožila, da oblikuje dinastično dikataturo in zato pozvala vse volilce, naj ne sodelujejo na volitvah ali oddajo prazno glasovnico.

Turčija je sprejela reformo pogojnega izpusta. Sprememba predvideva pogojne izpuste oseb, ki so bile aretirane pred 1. julijem in imajo manj kot dve leti do zaključka zaporne kazni. Zaporniki, obsojeni umora, družinskega nasilja, terorizma in spolnih deliktov, so izključeni iz pogojnega programa, kar izključuje tudi vse aretirane v navezi z julijskim državnim udarom. Reforma naj bi po ocenah omogočila izpust okoli 38.000 zapornikov. Turška vlada ni naznanila, zakaj je spremembo uvedla, cinični komentarji pa odločitev označujejo kot čiščenje zaporov zaradi prezasedenosti po julijskem puču.

Turško sodišče je medtem izdalo odlok o zaprtju prokurdskega časopisa Ozgur Gundem zaradi obtožb o sodelovanju s Kurdsko delavsko stranko (PKK). Časopis naj bi širil prokurdsko propagando in deloval kot glasilo oboroženega krila Kurdske delavske stranke. Sodišče je zanikalo, da bi bilo zaprtje časopisa povezano s političnimi čistkami, ki jih oblasti predsednika Erdogana izvajajo po državnem udaru 15. julija letos. Turško sodišče poudarja, da je na odločitev sodišča možna pritožba, vendar še ni znano, ali bo tudi vložena.

Vlada na Poljskem je sprejela zakon, ki kriminalizira žaljenje ali blatenje dobrega imena Poljske. Novosprejeti zakon tako prepoveduje kakršnokoli namigovanje, da je bila Poljska kakorkoli povezana z organizacijo koncentracijskih taborišč med 2. svetovno vojno ali preganjanjem Judov. Tako bodo po novem fraze, kot je "poljsko koncentracijsko taborišče", kaznovane z do triletno zaporno kaznijo. Poljsko ministrstvo za sodstvo je v izjavi za javnost sporočilo, da je bil zakon sprejet z namenom, da se zajezijo laži predvsem mednarodnih medijev, ki blatijo dobro ime Poljske.

Sveža korupcijska afera in množični protesti, ki so ji sledili, so na Kosovu prinesli prvi odstop. Sicer le z mesta vodje poslanske skupine Demokratske stranke Kosova, vodilne politične sile v državi, je zapustil Adem Grabovci, ki so ga ujeli s prisluškovanjem. V prisluškovanem pogovoru se je skupaj z drugimi vodilnimi v stranki dogovarjal za sporno zaposlovanje članov Demokratske stranke Kosova in prijateljev.  Prisluhi, v katere je bil ujet tudi predsednik Kosova Hashim Thaci, so z objavo v enem od domačih medijev v začetku meseca dosegli javnost in v Prištini sprožili proteste. Zgolj simobilični odstop Grabovcija, ki je ob tem jasno poudaril, da je nedoložen, po mnenju protestnikov ni dovolj in zahtevajo sistemske spremembe. Aktualno dogajanje skuša vnovčiti kosovska opozicija, ki je oblasti že pozvala k odstopu.   

Ameriški podpredsednik Joe Biden je med  obiskom Srbije kot prvi visoki predstavnik Združenih držav Amerike zmogel izraziti sožalje družinam žrtev NATO-ovih napadov leta 1999. Ob srečanju s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem je Biden izrekel sožalje družinam vseh žrtev, ki so v jugoslovanskih vojnah v 90-ih izgubili svojce, posebej pa je izpostavil tudi žrtve Natovega bombardiranja. Sožalje je svojcem žrtev Natovih napadov, s katerim je severnoatlantsko zavezništvo želelo narediti konec srbski agresiji na Kosovu, lani izrekel tudi generalni sekretar NATA Jens Stoltenberg. Bidna so v Beogradu pričakali tudi maloštevilni protestniki, v večini iz vrst Srbske radikalne stranke.

OFF sta pripravila praktikant Jernej in Marcen.