Martićev OFFstop
Morski valovi ob obali okupirane Gaze so odnesli del plavajočega pomola, ki so ga manj kot dva tedna uporabljali za dostavo humanitarne pomoči po morju. Pomol je postavila in ga vzdržuje ameriška vojska, celotni stroški projekta se gibljejo okrog 300 milijonov evrov. Rešitev, ki jo je namesto tega, da bi izraelsko vojsko pripravil v odprtje kopenskih mejnih prehodov z Gazo, ponudil ameriški predsednik Joe Biden, je do konca prejšnjega tedna zadostovala za dostavo okrog 1000 ton pomoči. To ustreza 100 do 200 tovornjakom humanitarne pomoči, medtem ko agencije Združenih narodov opozarjajo, da bi v Gazo morali dnevno spustiti najmanj 500 do 700 tovornjakov pomoči. Po trditvah Pentagona bodo za popravilo pomola potrebovali vsaj teden dni.
Bolje kot gradnja pomola gre Združenim državam od rok izdelovanje orožja, s katerim Izrael izvaja genocid nad Palestinci. Na posnetkih nedeljskega napada izraelske vojske na begunsko taborišče v Rafi je televizija CNN identificirala ostanek bombe GBU-39, ki jih izdeluje ameriški Boeing. Izraelska okupatorska vojska, ki zanika ločen bombni napad na šotorišče v bližini Rafe, v katerem je ubila vsaj 21 ljudi, nadaljuje z ofenzivo v Rafi. V Izraelu trdijo, da so prevzeli nadzor nad tremi četrtinami mejnega območja med Gazo in Egiptom.
Švedska v okviru novega svežnja pomoči Ukrajini namenja orožje in opremo v vrednosti dobre milijarde evrov. Skandinavska država bo Ukrajini dobavila rakete, topniško strelivo in nadzorno radarsko letalo. Podarja ji tudi vse svoje protipehotne oklepnike PBV 302, ki jih švedska vojska ne uporablja več, ima pa jih več sto. Švedska ni izključila niti pošiljanja svojih bojnih letal tipa gripen, a je koalicija zahodnih držav Švedsko pozvala, naj pošiljanje letal odložijo, saj ima prednost dobava ameriških letal F-16. Sveženj pomoči je šestnajsti švedski in največji doslej. Skupna vrednost vse vojne pomoči presega osem milijard evrov.
Spodnji dom francoskega parlamenta je za dva tedna suspendiral poslanca Sébastiena Deloguja iz vrst levičarske stranke Nepokorna Francija, saj je med razpravo o francoskem priznanju Palestine mahal s palestinsko zastavo. Poslanci so izglasovali tudi, da se mu za prihodnja dva meseca prepolovi njegovo poslansko žepnino za kritje stroškov. Predsednica spodnjega doma parlamenta Yaël Braun-Pivet, članica vladajoče renesančne stranke, je poslančevo obnašanje označila kot nesprejemljivo. Predsednik Emmanuel Macron je februarja dejal, da priznanje Palestine ni več tabu, zdaj pa je to dopolnil z izjavo, da mora do priznanja priti v koristnem trenutku.
Spodnji dom parlamenta Federacije Bosne in Hercegovine je potrdil imenovanje Marina Vukoje za novega ustavnega sodnika sodišča Bosne in Hercegovine. Imenovanju Vukoje, ki je bil edini kandidat, je opozicija na čelu z bošnjaško Stranko demokratske akcije nasprotovala, češ da je Vukoja povezan s hrvaško stranko HDZ BiH in nima sodniških izkušenj. Komisija za izbor in imenovanje sodnikov se sicer več mesecev ni sestala zaradi spora glede volitev, pri katerih je vztrajala HDZ BiH. Opozicija je zahtevala, da je na voljo več kot en kandidat. Šest ustavnih sodnikov imenujeta parlamenta obeh entitet, štiri od teh federacijski, dva pa republiškosrbski. Tri sodnike imenuje Evropsko sodišče za človekove pravice.
Radiotelevizija Bosne in Hercegovine, znana kot BHRT, je zaradi prezadolženosti ukinila 15 televizijskih oddaj. BHRT se od začetka leta ne more uskladiti z drugo od treh javnih radiotelevizij - Radiotelevizijo Federacije, krajše FTV - o razdelitvi sredstev, pridobljenih z obveznimi prispevki. BHRT naj bi pripadalo 50 odstotkov prihodkov, preostalo pa si razdelita FTV in Radiotelevizija Republike Srbske. BHRT si je tako nakopala okrog 48 milijonov evrov dolga, približno 700 zaposlenim pa dva meseca ne izplačuje plač.
Odstopil je predsednik uprave Radiotelevizije Slovenija Zvezdan Martić. Kot razlog za odstop s funkcije je Martić navedel razhajanje med upravo in nekaterimi člani sveta zavoda, kar je po njegovem postalo ovira za delovanje RTV Slovenija. Svet zavoda bi na včerajšnji seji moral odločati o imenovanju nove članice uprave namesto Simona Karduma, ki je s funkcije odstopil decembra. Martić je sprva namesto Karduma predlagal vodjo kadrovske službe RTV Slovenija Tino Gruden Marucelj, ki je svet februarja ni potrdil. Na ponovljenem razpisu je Martić izbral Alenko Vodončnik, direktorico celjskega podjetja Ave Razvoj in Zavoda za raziskave, izobraževanje in trajnostni razvoj Celje. Vodončnik je bila v času prejšnje vlade Janeza Janše članica nadzornega sveta RTV, takrat jo je predlagala Slovenska nacionalna stranka. Martić je pred včerajšnjo sejo od Vodončnik prejel umik prijave na razpis. Razhajanja med svetom in upravo, ki jih v svoji odstopni izjavi navaja Martić, komentira svetnik in nekdanji prišepetovalec Tadej Troha.
Troha izpostavlja, da je bil glavni problem, da Martić po odstopu Karduma ni bil zmožen oblikovati uprave v polnem številu.
S policijske uprave Ljubljana so sporočili, da so kriminalisti zaradi suma kaznivega dejanja s področja gospodarske kriminalitete opravili več hišnih preiskav na sedežu Telekoma Slovenije in televizije Nova24TV. Po poročanju portala Necenzurirano, medija blizu krogom Gibanja Svobode, kriminalisti preiskujejo posle Telekoma z Novo24 v času zadnje vlade Janeza Janše, ko sta Telekom vodila Tomaž Seljak in Cveto Sršen. Sršen, član Slovenske demokratske stranke, je leta 2012 kandidiral za župana Krškega, na mesto predsednika uprave Telekoma pa je bil imenovan marca 2021. Po informacijah portala Necenzurirano je Telekom ob njegovem prevzemu funkcije Novi24TV začel plačevati nesorazmerno nadomestilo za distribucijo programov glede na kriterij gledanosti. Televiziji naj bi torej v letu in pol Telekom nakazal milijon in pol evrov, Nova24TV pa tudi po odhodu Sršena ostaja na osmem mestu v Telekomovi programski shemi.
Gradbena dela druge faze izgradnje razbremenilne ceste proti Bohinju se do nadaljnjega ne bodo nadaljevala, saj država za izgradnjo v proračunu nima predvidenih sredstev. Dela prve faze na vstopnem križišču nove blejske obvoznice na Betinu se bodo nadaljevala do konca leta, po zaključku te faze pa datum začetka izgradnje druge faze ostaja neznan. Kot pojasnjuje župan občine Bled Toni Mežan, je bila občina pripravljena financirati zagon druge faze projekta, a država za to ni imela posluha.
Mežan pojasnjuje, da je izgradnja ceste nujna, zato je občina tudi odstopila od prizadevanj za spremembo trase v tretji fazi, v upanju da bo s tem zagotovljeno financiranje.
Dodaj komentar
Komentiraj