V Egiptu se nadaljujejo spopadi med nasprotniki in privrženci odstavljenega predsednika Mohameda Morsija, medtem pa je začasni egiptovski predsednik Adli Mansur sinoči v posebnem televizijskem nagovoru pozval k spravi v državi. Kot je poudaril Mansur, je skrajni čas, da se Egipt obrne h gradnji prihodnosti in razčisti s preteklostjo. V ponedeljkovih spopadih je bilo sicer ubitih najmanj 85 ljudi, spopadi pa so se po poročanju Al Džazire nadaljevali tudi davi. Poleg prestolnice Kairo je posebej napeto na severu polotoka Sinaj. Tam naj bi se po arabski pomladi zatekli islamisti, ki napadajo egiptovske varnostne sile, po Mursijevi odstavitvi pa so svoje delovanje še okrepili. Po uradnih podatkih je od takrat na Sinaju umrlo že več kot 20 ljudi.

Iran se je ostro odzval na včerajšnjo odločitev zunanjih ministrov Evropske unije, da vojaško krilo šiitskega gibanja Hezbolah uvrstijo na seznam terorističnih organizacij. Kot je dejal iranski zunanji minister Ali Akbar Salehi, odločitev Evropske unije nima nikakršnih pravnih temeljev, Hezbolah pa je po mnenju režima v Teheranu uporniško gibanje in ne teroristična skupina. Po mnenju Salehija je odločitev zunanjih ministrov Unije v interesu Izraela in sprejeta pod pritiskom določenih članic zveze in kot taka razkriva dvojno moralo politike Evropske unije. Hezbolah na seznam terorističnih organizacij že dolgo časa uvrščajo v Izraelu in Združenih državah Amerike, k podobnemu ukrepu pa je zunanje ministre Evropske unije navdala aktivna vloga gibanja v Siriji, kjer pomaga režimskim silam Bašarja Al Asada. Iran je na drugi strani trden zaveznik Hezbolaha v boju proti Izraelu, kjer mu teheranska vlada pomaga tako z borci kot z orožjem.

Znane so prve razsežnosti napadov na iraška zapora v bližini prestolnice Bagdad, Tadži in Abu Graib, o katerih smo sicer poročali že v včerajšnjem OFF-u. V napadih na zapora, ki sta se začela z detonacijo avtomobilov pred vhodi, in v kasnejših, skoraj 10 ur trajajočih spopadih med zaporniki in napadalci na eni strani in iraškimi varnostnimi silami na drugi je bilo ubitih najmanj 20 pripadnikov varnostnih sil in 21 zapornikov. Ti so takoj po napadu začeli bežati na svobodo in po besedah člana odbora za varnost in obrambo iraškega parlamenta Hakema al Zamilija je uspelo pobegniti od 500 do 1000 zapornikom. Napadalci so medtem na spletu objavili, da so uspeli osvoboditi več tisoč zapornikov. Uradno za napad odgovornosti ni prevzel še nihče, po mnenju iraških varnostnih sil pa za dejanjem stoji Al Kaida, ki je s tem želela osvoboditi svoje člane.

Odbor za poslovnik predstavniškega doma ameriškega kongresa je sprejel sklop amandmajev, ki ameriški agenciji za nacionalno varnost, krajše NSA, zmanjšujejo finančna sredstva in omejujejo pooblastila. Amandmaje, ki jih je na odboru izsilila nevsakdanja koalicija republikanskih pripadnikov gibanja čajankarjev in liberalnih demokratov, NSA med drugim prepoveduje zbiranje podatkov o telefonskih klicih, razen če ne gre za osebe, ki so predmet preiskave, in porabo proračunskega denarja za zbiranje in hranjenje podatkov o komunikacijah ameriških državljanov. Amandmaji so sicer konkretnejši poskus odziva na razkritja nekdanjega pogodbenika NSA Edwarda Snowdna, za kakšen manever ameriške politike gre, pa bo jasno po glasovanju o amandmajih v celotnem predstavniškem domu in kasneje v senatu. Na koncu bo moral amandmaje, če bodo do njega sploh prišli, potrditi še ameriški predsednik Barack Obama.

Kosovsko ustavno sodišče je kosovski predsednici Atifete Jahjagi naložilo, naj ne podpiše spornega zakona o amnestiji, ker je dobilo zahtevo za preverjanje njegove ustavnosti. Kosovsko ustavno sodišče mora o ustavnosti zakona odločati v roku 60 dni, mnogi pa vidijo potezo ustavnega sodišča kot sporno, celo protiustavno. Po kosovski zakonodaji namreč zakon, v kolikor ga predsednica ne podpiše, stopi po 8 dneh avtomatsko v veljavo, nobena odločitev kosovskega ustavnega sodišča pa še ni bila sprejeta v tako kratkem času. Kosovska skupščina je zakon o amnestiji, v sklopu bruseljskega sporazuma z Beogradom, potrdila 11. julija, njegova določila pa med drugim kosovskim Srbom, ki so leta 2008 z nasiljem nasprotovali osamosvojitvi Kosova, omogoča opustitev sodnega pregona zoper njih.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je s sklepom dodelilo 750.000 evrov razpisnih nepovratnih sredstev, namenjenih za večjo usposobljenost strokovnih delavcev, ki skrbijo za vključevanje otrok priseljencev v vzgojo in izobraževanje. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, bo razpis zagotovil boljše vključevanje otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem, večjo učinkovitost le-tega, hkrati pa naj bi dodeljena sredstva pripomogla tudi k večji odzivnosti strokovnih delavcev, ki se ukvarjajo z otroki priseljencev. Večji del sredstev, kar 630.000 evrov, bo prispeval evropski socialni sklad.

V javni obravnavi je že nekaj časa predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, kot prva stopnja sicer celovitejše zdravstvene reforme, ki jo napoveduje vlada, seznamu tistih, ki imajo zoper predlagani zakon pripombe, pa se je pridružila tudi, sicer vlada, Državljanska lista. V stranki Gregorja Viranta imajo pri spreminjanju zdravstvene zakonodaje isti cilj kot vlada – zdravstvo po meri bolnika, a drugačne rešitve, kako ga doseči. Govorili smo s predsednico strokovnega odbora Državljanske liste za zdravstvo Saško Markovič.

izjavi je lahko prisluhnete v posnetku celotne oddaje. 

Javna debata o predlaganem zakonu o zdravstveni dejavnosti se, kot vselej, suče predvsem okoli privatnega in javnega oziroma zdravniških koncesij. Kakšno je tukaj stališče Državljanske liste.

izjavi je lahko prisluhnete v posnetku celotne oddaje. 

S strani ljubljanskega župana Zorana Jankovića težko pričakovani sestanek med njim in njegovo strankarsko naslednico na mestu predsednice Pozitivne Slovenije in aktualno premierko Alenko Bratušek se je po besedah obeh akterjev končal konstruktivno, a brez zaključkov. Janković in Bratuškova sta na srečanju, ki ga je prvi zaradi odvzetih sredstev Ljubljani s strani vlade v zadnjem letu v višini 3,5 milijona evrov zahteval že maja, dogovorila, da bosta vsa odprta vprašanja rešila do konca septembra, ob tem pa ugotovila, da je nedorečenega pravzaprav manj kot sta sprva mislila. Poleg odvzetih finančnih sredstev, ki naj bi jih dobila Ljubljana povrnjena, sta nesojeni premier in sojena premierka govorila še o predlogu Mestne občine Ljubljana glede zakonskih sprememb, ki bi zadevale vse občine, in konkretnih vladnih ukrepih glede glavnega mesta.