Koalicija je podaljšala javno razpravo o spremembah medijske zakonodaje do konca avgusta. Rok za podajo pripomb na novele Zakona o Radioteleviziji Slovenija, Zakona o Slovenski tiskovni agenciji in Zakona o medijih naj bi potekel danes, a so v koaliciji po opozorilih tako slovenske kot tudi evropske stroke sprejeli podaljšanje. Zakon o avdiovizualnih medijskih vsebinah ima rok do tretjega avgusta in tak tudi ostaja. Predlogi namreč globoko posegajo v financiranje javnih medijev do točke, ko se jim že težko reče javni. Več v odprtem terminu ob 21:00.

Državni zbor je s 50 glasovi za potrdil še osmega programskega svetnika Radiotelevizije Slovenija - Leona Oblaka. Že maja je mandat potekel sedmim svetnikom, ki jih je parlamentarna mandatno-volilna komisija 21. aprila tudi nadomestila, za osmega pa ji med poslanci ni uspelo zbrati dovoljšnje podpore, zato se je razpis ponovil. 

Ustavno sodišče je objavilo, da je začelo postopek obravnave ustavnosti 2. člena prvega protikoronskega paketa. Pobudo za ustavno presojo so vložili Društvo za sonaraven razvoj Focus, Lutra - inštitut za ohranjanje naravne dediščine in Društvo za preučevanje rib Slovenija. Sporni členi 100.d, 100.e in 100.f se nanašajo predvsem na sodelovanje nevladnih organizacij pri gradnjah objektov - oziroma njihovem preprečevanju gradnje.  Višajo tudi kriterije za nevladne organizacije, ki se lahko udejstvujejo v javnem interesu - zbrati morajo vsaj 50 članov, zavodi morajo imeti vsaj 3 zaposlene z vsaj sedmo stopnjo izobrazbe s področja, na katerem se udejstvujejo v NVO-ju, ustanove pa vsaj 10 tisoč evrov premoženja. Te pogoje morajo izpolnjevati tudi za dve leti nazaj, saj novonastala uspešna organizacija nikakor ne more biti legitimna. Sodišče ne bo obravnavalo prvega odstavka člena 100.g, ki skrajšuje rok za pritožbe na gradbeno dovoljenje. Nevladniki opozarjajo, da je zakonodaja v nasprotju z določbami prava Evropske unije in nasprotuje Aarhuški konvenciji. Z obravnavo členov na ustavnem sodišču so ti do odločitve zamrznjeni, kar uresničuje strahove ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka, da Slovenije ne bomo dovolj hitro pogradili.

Svet Javne agencije za knjigo Republike Slovenije je na seji sprejel sklep, ki bo vladi predlagal predčasno razrešitev direktorice Renate Zamida. Razlog naj bi bile nedefinirane nepravilnosti pri delu, ki naj bi jih bo besedah Zamide očitali že večkrat, a nikoli niso razložili, kaj te nepravilnosti dejansko so. 

Prehajamo na mednarodne novice. Vzhodnolibijski parlament v Tobruku, ki podpira Libijsko narodno vojsko, ki ji poveljuje general Khalifa Haftar, je zaprosil za vojaško intervencijo Egipta v državi. Po tem, ko je Turčija pomagala silam Vlade narodne enotnosti, ki jo priznavajo tudi Združeni narodi, je ta premagala Haftarjevo obleganje glavnega mesta Tripoli. Egiptovski predsednik Abdel Fatah el-Sisi je Vlado narodne enotnosti posvaril, naj si ne drzne prečkati trenutne meje okoli Sirte, saj bo takrat Egipt napadel. Turški zunanji minister pa trdi, da ni čas za premirje, saj morata naftno pristanišče Sirta in letališče Jufra najprej priti v roke Vlade narodne enotnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal nove sankcije proti Kitajski zaradi novih zakonov o nacionalni varnosti Hongkonga. Prav tako je podpisal tudi izvršni ukaz o prenehanju posebnega statusa Hongkonga pri trgovanju z ZDA. Sankcije bodo veljale za tiste uradnike, ki z novimi zakoni o nacionalni varnosti po mnenju Washingtona kršijo človekove pravice Hongkonžanov, prav tako pa bodo veljale tudi za policijske enote, ki te ukrepe izvajajo in zatirajo proteste. Če banke poslujejo z navedenimi entitetami, bodo tudi one sankcionirane - vsem navedenim se bo zamrznilo premoženje v ZDA. Kitajska je že obljubila povračilne ukrepe.

Ostajamo pri vse slabših odnosih med ZDA in Kitajsko. Tajvan je v procesu dogovora z ameriškim orožarskim velikanom, Lockheed Martin, ki naj bi dostavil dele za obnovo protiletalskih raket, ki so že del oborožitve tajvanske vojske. Kitajska je v primeru potrditve 620 milijonov vrednega dogovora napovedala sankcije za podjetje. Govorec zunanjega ministrstva pa ni namignil, kakšne sankcije naj bi to bile.

Ameriški agendi gre ta teden precej dobro - Velika Britanija se je odločila prepovedati nakup opreme za vzpostavitev omrežja 5G pri kitajskem podjetju Huawei. Prepoved velja od začetka naslednjega leta, že kupljeno opremo pa bodo morali ponudniki odstraniti do leta 2026. Za britanske ponudnike mobilnih storitev to pomeni skoraj celotno menjavo opreme, saj se jih je zadnja leta mnogo zanašalo prav na Huawei. Januarja je bilo Huaweiju dano dovoljenje za sodelovanje pri izgradnji omrežja, a je britanski parlament kot varovalko pred domnevnim dostopom kitajske vlade do podatkov dodal, da ne bo mogel sodelovati pri vzpostavitvi najbolj občutljive jedrne infrastrukture.

Beloruska centralna volilna komisija glavni vodji opozicije Viktorju Babarjarku ni dovolila registracije kandidature na avgustovskih predsedniških volitvah. Komisija je soglasno zavrnila kandidaturo, potem ko je predsedujoča Lidija Jermošina prisotne seznanila z obtožbami neprijave premoženja in uporabe tujega financiranja za kampanjo. Prejšnji mesec je bil Babarjarko zaradi suma finančnih zločinov aretiran, kar pa zagotovo ni povezano z njegovo pozicijo glavnega nasprotnika predsednika Aleksandra Lukašenka, ki se bo na volitvah potegoval za že šesti mandat na čelu države. Zavrnjena je bila tudi kandidatura Valerija Tsepkala, je pa komisija kot edino potrdila Svetlano Tikhanovsko, ženo zaprtega aktivista Sergeja Tikhanovskega. Vsi kandidati so zbrali potrebnih 100 tisoč podpisov.

Meddržavno sodišče v Haagu je razsodilo v prid Katarja v konfliktu iz leta 2017 med Bahrajnom, Egiptom, Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati na eni strani ter Katarjem na drugi. Po obtožbah četverice, da naj bi Katar financiral radikalne islamiste v Iranu, so zaprle zračni prostor Katarja, kar je pomenilo, da katarska letala v omenjenih državah niso mogla pristati in obratno, da letala četverice niso smela vstopiti v katarski zračni prostor. Prepovedale so tudi zasidranje katarskih ladij, pretrgale trgovinske vezi in zaprle meje. Katarski državljani pa so bili izgnani iz omenjenih držav.