Članice Evropske unije so dosegle dogovor o enajstem svežnju sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini. Vključeval bo omejevanje evropskega izvoza v Rusiji sosednje države, ki ne sodelujejo pri sankcijah, in ukrepe proti pravnim osebam. Namen je preprečitev ruskega uvažanja v Uniji sankcioniranega blaga prek podjetij v državah, kot so Armenija, Uzbekistan, Kazahstan, pa tudi Kitajska, Združeni arabski emirati in Turčija. Rusija se je namreč po analizah Evropske komisije doslej uvedenim sankcijam uspešno izogibala z uvozom izdelkov prek podjetij, registriranih v teh državah. Nov paket sankcij razširja tudi seznam pravnih in fizičnih oseb, ki jih v Uniji sumijo nezakonitega premeščanja ukrajinskih otrok v Rusijo.

Predstavniki držav članic so sklenili na seznam sankcioniranih podjetij, registriranih izven Rusije, uvrstiti dodatna podjetja. Na seznam so dodali tudi tri kitajska podjetja, registrirana v Hongkongu. V prvotnem osnutku novih sankcioniranih podjetij je bilo osem kitajskih podjetij, a je Nemčija pod vplivom Kitajske uvedbo sankcij proti njim blokirala. Nemškemu kanclerju Olafu Scholzu je kitajski predsednik Ši Džinping obljubil, da bo na podjetja pritisnil, naj nehajo poslovati z Rusijo.



Sprejetje enajstega paketa sankcij sta nazadnje blokirali Grčija in Madžarska. Evropska komisija je predlagala tudi prepoved poslovanja grškim ladjarskim podjetjem, prek katerih Rusija izvaža približno polovico vsega naftnega izvoza. Zaradi nasprotovanja Grčije se to ni zgodilo, je pa Ukrajina pet grških ladjarskih podjetij umaknila s svojega seznama mednarodnih sponzorjev vojne. Tudi Madžarska je podprla sankcije, čeprav Ukrajina madžarske banke OTP ni odstranila s seznama sponzorjev vojne. Banka, ki je pri nas lastnica bank NKBM in SKB, ohranja svoje posle v Rusiji, Madžari pa so že napovedali, da bodo blokirali prihodnje pakete pomoči Ukrajini, če ta banke OTP ne bo odstranila s seznama sankcioniranih podjetij.



Na konferenci o okrevanju Ukrajine v Londonu je sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Samuel Žbogar medtem obljubil dodatno pomoč Ukrajini v vrednosti šest milijonov evrov. Namenjena bo za razminiranje, zdravstveno in psihosocialno pomoč otrokom in družinam ter rehabilitacijo žrtev.

Parlament Republike Srbske je sprejel spremembe zakona o objavljanju zakonov in drugih predpisov, po katerih odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti Christiana Schmidta ne bodo več objavljali v uradnem listu srbske entitete Bosne in Hercegovine. Nenad Stevandić, predsednik parlamenta, je dejal, da Schmidta Varnostni svet Združenih narodov nikdar ni imenoval, zato ni legitimen predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni. Sicer je varnostni svet že sprejel dve Schmidtovi poročili. Schmidt je med drugim blokiral dve različici Zakona o nepremičninah, s katerim si je vlada Republike Srbske skušala prilastiti državne objekte Bosne in Hercegovine. Tudi bosansko ustavno sodišče je odločilo, da so državni objekti lahko le last države, ne pa katere od dveh entitet.

Jarosław Kaczyński, predsednik vladajoče poljske stranke Zakon in pravičnost in nekdanji premier, se vrača v vlado kot njen podpredsednik. Njegova naloga bo usklajevanje dela vlade. Kaczyński bo edini podpredsednik vlade in bo zamenjal štiri doslejšnje podpredsednike. V vlado se najvplivnejši poljski politik vrača pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami.

Na Zahodnem bregu v palestinski vasi Turmus Aja je okoli štiristo Izraelcev požgalo več kot trideset zgradb in štirideset avtomobilov. Umrl je vsaj en Palestinec, več kot deset jih je poškodovanih. Izrael je izvêdel tudi napad z droni, v katerem so umrli trije Palestinci, ki jih je izraelska vojska spoznala za teroriste v sumljivem vozilu. Napad so izvedli dan po streljanju palestinskega Hamasa na izraelske zavojevalce na istem območju. Streljanje je bilo odgovor na izraelsko racijo v begunskem taborišču Dženin, v kateri so ubili šest ljudi. V sprejetem izraelskem proračunu so si ortodoksni desničarji v vladi Benjamina Netanjahuja zagotovili denar za izgradnjo več kot tisoč novih domov za Izraelce na okupiranih ozemljih.

Angolska policija je zatrla proteste, ki so od sobote potekali zaradi vladne odločitve za znižanje subvencij za gorivo. Vlada je subvencije znižala, da bi zmanjšala porabo proračuna, kar je povzročilo nenaden skok cen goriva. V glavnem mestu Luanda in po drugih angolskih mestih je protestiralo več tisoč mladih, večinoma taksistov na motorjih in uličnih prodajalcev. Policija je od sobote protestnike zalivala s solzivcem, jih tepla s pendreki in nanje streljala. Aretiranih je bilo okoli devetdeset oseb, ki so poskušale zapreti ceste z gorečimi kantami goriva in avtomobilskimi gumami. Od Angole sta znižanje subvencij zahtevala Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad, kar je angolska vlada naredila že maja, ko se je cena litra bencina zvišala s 25 na 48 evrskih centov.

Ameriško ministrstvo za kmetijstvo je odobrilo prodajo laboratorijsko proizvedenega mesa. Meso dveh ameriških podjetij, Good Meat in Upside Foods, je Urad za živila in zdravila spoznal kot varno za zaužitje novembra lani. Meso je proizvedeno z odvzemom vzorca celic žive živali ali oplojene celice, ki je nato gojen v jeklenih rezervoarjih in hranjen s podobnimi hranili, kot jih jedo živali. Ker je takšna proizvodnja mesa draga, jo bodo v bližnji prihodnosti uporabljali le v prestižnih restavracijah, v trgovinah pa je ne bo mogoče kupiti. Pred Združenimi državami Amerike je proizvodnjo takšne vrste mesa in živalske želatine odobril Singapur, kjer se uporablja tudi v zdravilne namene. Laboratorijsko proizvedeno meso se predstavlja kot okolju prijaznejša alternativa navadnemu mesu, vendar zadnje raziskave kažejo, da sta poraba energije in izpusti toplogrednih plinov med njegovo proizvodnjo veliko višji kot pri navadnem mesu, posebno pri umetno vzgojeni govedini.

Po neuradnih rezultatih volitev članov sveta Levice je petnajst od petindvajsetih sedežev dobilo tako imenovano levo krilo stranke. Volitve za 25 članov, ki jih lahko volijo vsi člani stranke, so se začele v začetku meseca, a so jih podaljšali za teden dni, ker niso dosegli kvoruma. Kandidiralo je 63 kandidatov. Poleg izvoljenih članov svet sestavlja še največ 24 delegatov iz lokalnih odborov, zato rezultati volitev, ki smo jih prejeli v redakciji, še ne pomenijo, da bo frakcija Mihe Kordiša tudi imela večino v svetu stranke. Prvič se bo svet na konstitutivni seji sestal julija, ko bo izglasoval tudi koordinatorja in njegovega namestnika ter izvršni svet stranke.

Policija zanika, da je na sobotni paradi ponosa v Ljubljani žrtve nasilja obravnavala neustrezno. Kot so sporočili z ljubljanske policijske uprave, v dneh pred parado ponosa niso prejeli informacij o načrtovanih kaznivih dejanjih. Policisti so po lastnih besedah v največji možni meri varovali shod in preprečevali kazniva dejanja, policist, ki se je fotografiral z enim izmed storilcev kaznivega dejanja, pa naj ne bi vedel, da je oseba povezana s kršitvami. Po mnenju policije gre za posamične dogodke, ki jih ni bilo mogoče predvideti. Policija zdaj poziva udeležence shoda, ki so doživeli nasilje, naj ga prijavijo, predsednica društva Parada ponosa Simona Muršec pa trdi, da je policija ljudi, ki so se med shodom obrnili nanjo zaradi ustrahovanja, od prijav odvračala. Na komentarje policije se odzove Katja Štefanec, trenerka pri društvu Parada ponosa.

Izjava

Komisija za preprečevanje korupcije, krajše KPK, je pri delovanju ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra ugotovila sum kaznivega dejanja zaradi domnevno prirejenega javnega naročila naprave za računalniško tomografijo in šestih rentgenskih naprav. Gre tudi za sum zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic v povezavi z izvajanjem določb zakona o javnem naročanju. Na KPK je prijavo vložilo podjetje GH Holding, ki trdi, da je UKC v prirejeni prijavni dokumentaciji marca letos favoriziral enega ponudnika, Siemens Healthcare. Javno naročilo je UKC Ljubljana začasno ustavil, v notranjem nadzoru pa niso ugotovili nobenih nepravilnosti. Ker gre za sum kaznivega dejanja, je KPK zadevo predala policiji.

Akademskih 15:

Državni zbor je potrdil Novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in s tem omogočil zaposlovanje strokovnjakov brez pedagoško-andragoškega znanja. Šole bodo v prihodnje lahko zaposlile kandidata, ki izpolnjuje pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe, a še nima opravljenega strokovnega izpita, za dve, ne več eno leto. Če pa bo v roku enega leta začel tudi pedagoško-andragoško izobraževanje, ga lahko zaposlijo za tri leta. V obeh primerih bodo šole kandidatu zagotovile pogodbo za nedoločen čas takoj, ko opravi strokovni izpit. Gašper Ovnik iz Gibanja Svoboda je na seji dejal, da bo novela poskusila vsaj delno blažiti situacijo pomanjkanja učiteljev in vzgojiteljev, ki jih po trenutnih informacijah primanjkuje štiri tisoč, v naslednjih letih pa naj bi se zaradi množičnih upokojevanj situacija še poslabšala. Novelo pokomentira Damijan Štefanc, profesor na Filozofski Fakulteti Univerze v Ljubljani.

Izjava

OFF je pripravila Pia Zala, univerzitetno novico je prispevala Hana. 

Vir slike: Wikimedia Commons