Pripadniki specialnih enot gvinejske vojske so v nedeljo zjutraj izpeljali puč proti predsedniku Alphi Condéju. Ta se nahaja v hišnem priporu, oblast pa je prevzel polkovnik Mamady Doumbouya, ki se je razglasil za vodjo Nacionalnega odbora za združevanje in razvoj. Alpha Condé je prišel na oblast na prvih demokratičnih volitvah leta 2010, lani pa bi se morala zaradi omejitve na dva mandata njegova predsedniška kariera končati. Zato so na njegovo pobudo izpeljali ustavni referendum, ki je podaljšal trajanje mandata iz petih na šest let, ob tem pa se je število mandatov takratnemu predsedniku začelo šteti na novo. Po referendumu in volitvah, ki so mu sledile, so se začeli nasilni protesti, v katerih je bilo ubitih čez 90 civilistov. Po poročanju londonskega Daily Telegrapha, ki navaja zahodne diplomate, naj bi bila vzrok za udar odpustitev enega starejših poveljnikov specialnih enot. Doumbouya, sam nekdanji član francoske tujske legije, kot povod za puč navaja slabe socialne pogoje.

Ostajamo v Afriki z dvema kratkima zaporniškima novicama. Nekdanji predsednik Južnoafriške republike Jacob Zuma je bil zaradi zdravljenja začasno izpuščen iz zapora. Dva meseca nazaj je bil na ustavnem sodišču obsojen na 15-mesečno zaporno kazen, ker se ni oglasil na zaslišanju komisije, sklicane zaradi obtožb korupcije v njegovi vladi. Te izhajajo predvsem iz orožarskih poslov, sklenjenih konec 90. let, njegovi podporniki pa so julija zaradi aretacije nasilno demonstrirali. 

Libijske oblasti so po treh letih čakanja izpustile Sàadija Gadáfija, sina nekdanjega vladarja Moamêrja Gadáfija. Zaradi sumov vojnih zločinov so ga v Nigru aretirali leta 2014, libijski sodniki pa so ga leta 2018 obtožb oprostili. Vlada je izjavila, da je Saadi zapustil tripolski zapor Hadaba, kjer veliko število nekdanjih uradnikov Gadafijeve vlade še čaka na sojenje, po poročanju nekaterih lokalnih medijev pa je že zapustil Libijo in odpotoval v Turčijo. 

Nadaljujemo v Afganistanu. Talibi so povedali, da so njihove čete zavzele Panšir, zadnjo provinco, v kateri je potekal upor proti novi vladi Afganistana. Tam se nahaja oporišče Nacionalne uporniške fronte, sestavljene iz nekdanjih pripadnikov Severnega zavezništva in drugih nasprotnikov talibske oblasti. V fronti so priznali, da so v zadnjih dneh pretrpeli nekaj porazov, še vedno pa naj bi imeli pod nadzorom vse strateško pomembne točke v dolini. V nedeljo so sporočili tudi, da je bil v bojevanju ubit njihov tiskovni predstavnik Fahim Dašti in poveljnik general Abdul Vudod Zara. Čedalje slabši položaj uporniške fronte kaže tudi včerajšnji poziv njihovega vodje Ahmada Masuda na diplomatsko razrešitev spopada.

V Kabulu kljub nekaterim napovedim še vedno ni bila sestavljena nova vlada. Talibi kljub temu v različnih sferah družbe uveljavljajo svojo oblast. Za študentke so določili nove pogoje visokošolskega izobraževanja. V času pouka bodo morale ostati ločene od moških kolegov, predavalnice pa bodo morale zapustiti ob takšnih urnikih, da med spoloma ne bo srečanj. Morale bodo nositi nikáb, oblačilo, ki z izjemo oči povsem zakriva obraz, poučevale jih bodo lahko le ženske. Izjemoma bodo lahko to počeli tudi starejši moški dobrega značaja, a bo izobraževanje v obeh primerih precej oteženo.

V Združenih državah Amerike so se danes končala izplačila iz zveznega programa dodatne denarne pomoči za državljane, ki so zaradi pandemije covida-19 izgubili zaposlitev ali jim je bil skrajšan delovni čas. Pred pandemijo so nezaposleni Američani prejemali pomoč le od zvezne države, v kateri živijo, pri čemer so se vsote močno razlikovale, nekje se je od njih dalo težko preživeti. Vlada Joeja Bidna zatrjuje, da ukinitev dopušča rastoče gospodarstvo, ki naj bi bilo v dovolj dobrem stanju. Pozivajo se na nizko nezaposlenost na nacionalni ravni, ki v ZDA znaša 5,2 % ー za primerjavo znaša ta v Evropski uniji 6,9 %.

Včeraj so v Cetinju zaradi ustoličenja novega metropolita Srbske pravoslavne cerkve za Črno goro Joanikija II. izbruhnili izgredi, v katerih je bilo poškodovanih 20 policistov in okoli 30 civilistov. Ustoličenje je tako kot prejšnja potekalo v Cetinjskem samostanu, sedežu Srbske pravoslavne cerkve v Črni gori, ki ga nekateri pripadniki črnogorskega naroda označujejo za lastno kulturno in duhovno dediščino izjemnega pomena. Cetinje je bilo glavno mesto Črne gore pred njeno priključitvijo Jugoslaviji leta 1919, od takrat pa je ostalo središče črnogorskega nacionalnega gibanja. Pretežno nacionalistični demonstranti izbiro lokacije zato razumejo kot provokacijo s strani Srbske pravoslavne cerkve, ki jo označujejo za »dolgo roko velikosrbskega nacionalizma« in marioneto srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Joanikija so morali skupaj s patriarhom Porifijem v Cetinje pripeljati z vojaškim helikopterjem pod posebnim varstvom policije, saj so demonstranti zabarikadirali vse ceste, ki vodijo v mesto. Spopadi s policijo so se začeli v nedeljo zjutraj, v njih pa naj bi po navedbah podpredsednika vlade Dritana Abazovića sodeloval tudi svetovalec predsedniku Milu Đukanoviću in nekdanji direktor uprave policije Veselin Veljović skupaj s poslanci opozicijske Demokratske partije socialistov. Njega in pet drugih oseb so zaradi napadov na policijo aretirali v nedeljo dopoldne, in sicer po ukazu predsednika vlade Zdravka Krivokapića, ki je napade na policijo označil za »napade na državo in poskuse terorizma«. Predsednik republike Črne Gore Milo Đukanović je vedenje vlade in cerkve označil za »veliko sramoto Srbske pravoslavne cerkve in vlade Črne gore, ki je ne pomnijo v zgodovini črnogorske države in celotnega pravoslavja«.

Slovenska vlada je na sobotni dopisni seji sprejela nove zahteve po izpolnjevanju pogoja PCT, ki začnejo veljati danes. Zdravstveni minister Janez Poklukar je povedal, da ga bodo morale izpolnjevati vse osebe, ki prihajajo pri opravljanju dela v neposreden stik z drugimi osebami. Pogoj bo obvezen tudi za tiste, ki so udeleženi v okoljih ali dejavnostih, kjer obstaja neposredna nevarnost za izbruh okužbe. Za izpolnjevanje pogoja PCT bodo šteli tudi hitri antigenski testi, država pa bo vnaprej poravnala stroške testiranja za tiste, ki se zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo cepiti. Prav tako bo nošenje maske postalo obvezno v vseh zaprtih javnih prostorih in tudi na odprtih površinah, kadar ni možno zagotoviti medosebne razdalje enega in pol metra.