Milo OFF

Milo OFF

Aktualno-politična novica
31. 8. 2020 - 15.00
 / OFF

O lepih sosedskih donosih
 / 21. 6. 2019
Rezultati včerajšnjih črnogorskih parlamentarnih volitev dokazujejo, da se človek dandanes ne more na nič več zanesti. Čeprav je stranka DPS, ki jo vodi predsednik Milo Đukanović, prejela največ glasov - 35 odstotkov -, vse kaže, da prvič po letu 1991 ne bo mogla oblikovati vlade. Opozicija je namreč dosegla več glasov od vlade koalicije. Opozicijska lista Za prihodnost Črne gore, ki jo vodi stranka Demokratska fronta, je dobila 32,5 odstotka glasov, kar je za osem odstotnih točk več, kot so ji napovedovale ankete. DPS je zabeležila najslabši rezultat v svoji zgodovini, saj je prvič prejela manj kot 40 odstotkov glasov. Đukanović, ki bil v zadnjih 30-ih letih štirikrat premier in dvakrat predsednik, bo sicer ostal na položaju predsednika države, a nedvomno so ti rezultati njegov največji poraz. Za usodno napako se je izkazal spor z srbsko pravoslavno cerkvijo, ki ji je zakon o verskih skupnostih odvzel lastništvo nad večino verskih objektov. Največ glasov je namreč DPS izgubila v krajih z visokim deležem volivcev pravoslavne veroizpovedi. 

Makedonski parlament je izglasoval podporo novi vladi, ki jo bo vodil prvak socialdemokratske stranke Zoran Zaev, ki se tako po nekaj več kot polletni prekinitvi vrača na premierski stolček. Koalicijo, kot je to že običajno, tvori še najmočnejša albanska stranka Demokratska zveza za integracijo, krajše DUI. Stranki imata v parlamentu s 120-imi poslanci tesno večino 62-ih glasov. Vlada bo imela kar 29 ministrstev; 11 so jih prevzeli socialdemokrati, 6 DUI, dva ministra pa bosta prišla iz vrst manjših strank, s katerimi je Zaev sklenil predvolilno zavezništvo Zmoremo in ki so mu omogočile, da je prehitel glavno opozicijsko stranko VMRO-DPMNE. Razprava v parlamentu je trajala cela dva dni - to je največ, kar dovoljuje poslovnik -, zato je glasovanje potekalo šele v nedeljo pozno zvečer. Vlado je od januarja, ko je Zaev odstopil zaradi neuspeha pri pogajanjih z Evropsko unijo glede začetka pristopnega procesa, vodila tehnična vlada.

Španski premier Pedro Sánchez je v okviru prvega javnega nastopa po poletnih počitnicah ponudil regionalnim vladam, da - če se jim zdi to potrebno - razglasijo izredno stanje zaradi pospešenega širjenja novega koronavirusa. Razglasitev izrednega stanja je sicer v pristojnosti centralne vlade, a premier obljublja, da bo podprl vsako prošnjo, ki bo prišla v Madrid. Razmejitev pristojnosti med regionalnimi vladami in vlado v Madridu je eno ključnih vprašanj španske politike pri spopadanju s pandemijo novega koronavirusa. Španski zdravstveni sistem je močno decentraliziran, saj regionalne vlade upravljajo s približno 90-imi odstotki zdravstvenega proračuna. Sánchezova vlada je na začetku pandemije prevzela vajeti v svoje roke, razglasila izredne razmere in diktirala zdravstvene ukrepe za vso državo. Zaradi teh ukrepov se je v parlamentu, v katerem nima večine, znašla pod plazom kritik. Da bi se izognila tej obveznosti, je vlada, ko se je širjenje bolezni upočasnilo, nadaljnje ukrepanje prepustila regionalnim vladam. Regije, predvsem tiste, v katerih je na oblasti opozicijska Ljudska stranka, sedaj od vlade v Madridu zahtevajo, naj spet prevzame odgovornost za ukrepe proti širjenju pandemije. Zadnje odločitve centralne vlade pa kažejo, da tega bremena ne namerava spet prevzeti nase. Pred dnevi predstavljeni ukrepi ob odpiranju šol so nastali po pogajanjih z regionalnimi vladami, prav tako pa je vlada ustavila sprejemanje zakonodaje, ki bi ji omogočala več svobode pri protikoronskih ukrepih. 

V Portlandu v ameriški zvezni državi Oregon so v soboto potekali protesti proti policijskemu nasilju, na katerih je prišlo do več spopadov s protiprotestniki, ki so prišli podpret policijo in ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Na družbenih omrežjih so zaokrožili posnetki, na katerih so protrumpovski protestniki z avtomobili zapeljali v množico svojih nasprotnikov. Ob protestih je prišlo tudi do streljanja, v katerem je bil ubit en človek, ni pa jasno, ali je bil dogodek res povezan s protesti. V Portlandu so odnosi med prebivalci in policijo že več let zelo napeti. Kot so razkrili lokalni mediji, so pripadniki policije precej pogosto člani skrajno desnih spletnih skupin. Oregon je sicer politično najbolj polarizirana ameriška zvezna država, razdeljena na liberalni Portland in konservativna področja Skalnega gorovja. Hkrati pa je bil Oregon v 19. stoletju edina zvezna država, ki je prepovedala naseljevanje temnopoltih. 

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je povedal, da se Izrael  o priznanju Izraela pogaja z več večinsko muslimanskimi državami. Netanjahu je razkril pogovore s Sudanom, Čadom in Omanom ter zatrdil, da je imel še več zasebnih pogovorov z drugimi voditelji arabskih držav. Pred dvema tednoma je Izrael dosegel dogovor o priznanju in normalizaciji odnosov z Združenimi arabskimi emirati. Danes se je odprla tudi prva letalska povezava med obema državama. Prvi let je Izrael močno publiciral in ga označil za zgodovinski dogodek. Na letalo, ki je iz Tel Aviva potovalo v Abu Dabi, se je vkrcala tudi močna delegacija predstavnikov ZDA, med katerim sta bila svetovalec za nacionalno varnost Robert O’Brien in zet ameriškega predsednika Donalda Trumpa, sicer pa tudi njegov odposlanec na Bližnjem vzhodu Jared Kushner. Netanjahu je izrazil prepričanje, da bo več držav sledilo zgledu Združenih arabskih emiratov, ki so po Egiptu in Jordaniji šele tretja arabska država, ki je priznala Izrael.

Manj sreče pa ima Netanjahu na notranjepolitičnem področju, saj se je zapletlo pri sprejemu proračuna za leto 2020. Zaradi kaotičnega procesa sestavljanja proračuna je odstopil najvišji uradnik ministrstva Šaul Meridor, ki ga je finančni minister Izrael Katz že obtožil, da poskuša zrušiti premierja. Sprejemanje proračuna je prejšnji teden že skoraj privedlo do padca vlade, ki je tik pred zdajci za 100 dni podaljšala rok za sprejetje proračuna. Če tega ne bi storila, bi bil parlament avtomatično razpuščen. Zaradi odloga, ki ga je povzročilo troje predčasnih volitev, ima Izrael tako še vedno proračun, ki je bil sprejt za leto 2019. 

Pregled mednarodnih novic zaključujemo z Izraelovo severno sosedo, Libanonom. Tamkajšnji politični voditelji so dosegli dogovor o novem mandatarju. Kandidat, ki je bil sprejemljiv za vse, je trenutni libanonski ambasador v Nemčiji Mustafa Adib, ki ima tudi podporo političnih voditeljev. Po libanonski ustavi mora položaj premierja zasedati sunit, predsednik parlamenta mora biti šiit, predsednik države pa kristjan. Adib ima tudi močno podporo francoskega predsednika  Emmanuela Macrona, ki se je aktivno vpletel v reševanje libanonske politične krize. Država se sooča s posledicami eksplozije amonijevega nitrata, ki je opustošila znaten del Bejruta, pa tudi z globoko gospodarsko krizo. 

Po zdravstvenih še finančne izredne razmere
 / 28. 5. 2020
Vlada je na dopisni seji sprejela predlog rebalansa proračuna, ki bo imel letos kar precejšen primanjkljaj: 4,2 milijarde evrov ali 9,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Vzrok za to je predvsem višja državna poraba zaradi ukrepov pomoči za blažitev posledic pandemije. Državna poraba bo za skoraj 30 odstotkov višja kot lani, to je za približno 13 milijard evrov in pol, prihodki pa bodo predvidoma za 15 odstotkov nižji. Največji dvig sredstev bosta doživeli ministrstvi za zdravstvo in za finance. Na boljšem so vsa ministrstva razen razen obrambnega in kulturnega ministrstva ter ministrstva za javno upravo. Obrambno ministrstvo je na račun zmanjšane postavke za naravne nesreče in opreme za vojsko izgubilo 31 milijonov evrov. Ministrstvo za kulturo je dobilo 8 milijonov evrov manj, kar bodo občutili predvsem kulturni in medijski programi. Vlada je morala v skladu z zakonom o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju, sprejetim marca letos, rebalans proračuna v državni zbor poslati najkasneje do 1. septembra, sledila pa bo še priprava predloga sprememb proračuna za leto 2021 in predloga proračuna za leto 2022, ki morata biti končana do 1. oktobra.  

Danes so bili objavljeni tudi podatki o gospodarski aktivnosti oziroma - bolje rečeno - neaktivnosti v zadnji polovici leta. V prvi polovici letošnjega leta je bil bruto domači proizvod za 7,9 odstotka nižji kot v prvih šestih mesecih lanskega leta.  Največji padec - za 13 odstotkov - se je seveda zgodil v drugem četrtletju, ko so bile omejitve zaradi pandemije novega koronavirusa najstrožje. S tem je slovensko gospodarstvo tudi po uradni definiciji v recesiji. Ta namreč nastopi, ko se gospodarstvo skrči dve četrtletji zapored.  Letošnji padec gospodarstva bo približno enak najslabšemu letu zadnje gospodarske krize. To je bilo leto 2009, ko je bil padec 7,8-odstoten. Recesiji primerno je tudi gibanje ravni cen. Deflacija, torej znižanje cen, je znašala 0,1 odstotka, medtem ko je cilj Evropske centralne banke inflacija v višini 2 odstotkov. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness