Zaradi ukrepov za zajezitev novega koronavirusa, ki so za tri mesece ustavili tudi velik del gospodarskega življenja, se je gospodarska aktivnost zmanjšala. Žal pri gospodarstvu ne gre tako, da bi po dveh in pol mesecih mirovanja znova začeli z enakimi obrati kot prej. V igri je preveč dejavnikov, ki to preprečujejo, pa tudi omejitveni ukrepi še niso v celoti ukinjeni. Na kratko bi lahko rekli, da se je povpraševanje tako skrčilo, da ponudba v enakem obsegu kot pred krizo ne bi našla dovolj povpraševanja. Nevidna roka trga bo spet morala prepustiti premoč državi, ki bo z bolj ali manj učinkovitimi spodbudami pomagala, da se bo gospodarstvo spravilo na prave obrate.

Svetovno gospodarstvo je že vstopilo v recesijo. Gospodarstvo evroobmočja se bo letos skrčilo za skoraj osem odstotkov, gospodarstvo Evropske unije pa za malenkost manj. In ker je slovenski gospodarski uspeh v veliki meri odvisen od izvoza, je napoved naše največje trgovinske partnerice Nemčije, da bo njeno gospodarstvo padlo za malo manj kot deset odstotkov, zaskrbljujoča. Obeta se nam skoraj 20-odstotni padec izvoza. Zaradi večjega števila brezposelnih, nižjih plač in bojazni, kaj bo jeseni, bo padla tudi potrošnja. Naša gospodarska aktivnost se bo tako letos zmanjšala za sedem do osem odstotkov, odvisno od institucije, ki ocenjuje gospodarska gibanja. To je približno toliko kot leta 2009.

Državne intervencije so edina rešitev za zmanjšanje negativnih posledic za prihodke tako gospodarstva kakor tudi prebivalstva. Vlada je že in bo še sprejela vrsto ukrepov, pomembne ukrepe sta pripravljali in še pripravljata tudi Evropska centralna banka in Evropska komisija. Veliko si obetamo od evropskega sklada za okrevanje, ki naj bi Sloveniji namenil pet milijard, pol v obliki nepovratnih sredstev, pol v obliki kreditov. Brez državnih intervencij bi bile prej omenjene številke še precej slabše.

Epidemija, ki jo je vlada s koncem meseca preklicala in s tem preprečila, da bi ukrepi prvega protikoronskega paketa veljali še v mesecu juniju, močno vpliva na javne finance. Vlada kljub temu rebalansa proračuna še ni pripravila, ampak je z zakonom to obveznost preložila za nadaljnje tri mesece. Prav tako je zakon vladi dodelil vrsto novih pooblastil za upravljanje in izvrševanje proračuna. Je pa vlada konec aprila v Bruselj poslala program stabilnosti, ki vsebuje glavne obrise javnih financ za letošnje leto, ti pa že upoštevajo spremenjene razmere v gospodarstvu in protikoronske ukrepe. Sredi tega meseca je parlament sprejel tudi spremembe finančnega okvira za pripravo proračunov države, kjer je določil novo zgornjo višino javnofinančnih odhodkov in javnofinančni primanjkljaj. S spremembo zakona o izvrševanju proračuna pa je povečana letošnja največja možna zadolžitev. Spričo navedenega so trenutno javne finance precej nepregledne.

Dejstvo je, da se bodo glede na sprejeti proračun javnofinančni prihodki zmanjšali, odhodki pa povečali. Kot je mogoče razbrati iz zgoraj omenjenih dokumentov, se bodo prihodki zmanjšali za okoli dve milijardi, prav toliko pa se bodo povečali odhodki. Vse naj bi se dogajalo v državnem proračunu. Bilanci pokojninske in zdravstvene blagajne bosta ostali v ravnovesju, bilanca lokalnih skupnosti pa v rahlem presežku, kot je bilo prvotno predvideno. Namesto javnofinančnega presežka bodo javne finance v primanjkljaju, in sicer v obsegu osmih odstotkov bruto domačega proizvoda. 

Po sprejetju drugega paketa ukrepov je bilo videti, da bo država namenila za protikoronske ukrepe med 12 in 15 odstotkov lanskoletnega bruto domačega proizvoda. S tem se sicer ne bi uvrstili na vrh lestvice držav Evropske unije, ne bi pa bilo zanemarljivo za okrevanje gospodarstva in blagostanje prebivalstva, če bi ta količina denarja prišla v obtok v prave roke in ob pravem času. Očitno je bila ocena preveč optimistična, četudi nas bo vlada razveselila še z novimi paketi ukrepov, kot napoveduje glavni vladni »koronagovorec«.

Natančnega podatka o obsegu sredstev za že sprejete protikoronske ukrepe nam vlada ni predstavila. Ocene v različnih dokumentih so različne in se kar precej razlikujejo. Upoštevaje zgornjo raven dovoljenih odhodkov iz okvira za pripravo proračunov države pa ukrepi ne bodo vredni več od dobrih dveh milijard. Zelo malo verjetno je, da bi ukrepe izdatneje financirali na račun zmanjšanja drugih proračunskih namenov, saj je predsednik vlade že obljubil, da prebivalstvu ne bodo krčili prejemkov. Za primerjavo: za sanacijo državnih bank smo davkoplačevalci plačali 4,5 milijarde in jih nato prodali za slabo polovico tega zneska.

Koliko bo izpada davčnih virov zaradi olajšav davčnim zavezancem, ni znano iz nobenega javno dosegljivega vira. Verjetno razen ministra za finance nihče prav natančno ne ve, koliko denarja so oziroma bodo ukrepi odpeljali iz javnih financ. Nekaj več bomo izvedeli septembra, ko bo morala vlada predložiti rebalans proračuna, če ne bo takrat na pohodu že drugi val, ki ga novi direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje in javno izpostavljeni epidemiologi zelo pogosto omenjajo. Vse bolj je verjetno, da bomo pravo številko o porabljenih sredstvih izvedeli šele iz revidiranega zaključnega računa proračuna za letošnje leto, torej nekje sredi prihodnjega leta. Da bo slika jasna in pravilna, pa bo moralo proračunsko knjigovodstvo opraviti še veliko zahtevnega dela.

V tem trenutku je letošnji proračun neformalno razveljavljen. Parlament je namreč vladi dal vsa pooblastila, da proračun izvršuje in upravlja, kakor sama presodi, da je potrebno. Izvajanje veljavnega proračuna poteka v zelo omejenem obsegu, novih pogodb ni dovoljeno sklepati. Vlada lahko brez omejitev prerazporeja v proračunu določene namene. Edina omejitev, ki je postavljena vladi, je skupni obseg odhodkov in zvišana zgornja meja zadolžitve. 

Epidemije uradno ni več, vendar v javnih financah vladajo izredne razmere, kakršnih še ni bilo.