Špansko vrhovno sodišče je razglasilo sodbo v primeru katalonskih voditeljev, ki so sodelovali pri izvedbi  referenduma za neodvisnost leta 2017. Devetim od dvanajstih separatističnih voditeljev je dosodilo zaporne kazni; na najvišjo kazen, trinajst let zapora, je zaradi vstajništva in zlorabe javnih sredstev obsodilo nekdanjega podpredsednika katalonske vlade Oriola Junquerasa, ki je bil na zadnjih volitvah v Evropski parlament izvoljen tudi za poslanca, a mandata iz pripora ni mogel prevzeti. Nekdanjemu notranjemu zunanjemu ministru Raülu Romevi je sodišče za isto kaznivo dejanje naložilo dvanajst let zapora in mu za ravno toliko let prepovedalo opravljanje javnih funkcij. Teh prav tako ne bodo smeli opravljati nekdanji tiskovni predstavnik vlade Jordi Turull in nekdanja ministrica za delo Dolors Bassa. Carme Forcadell, nekdanja predsednica katalonskega parlamenta, je bila obsojena na enajst let in pol zapora, nekdanji notranji minister Joaquim Forn in nekdanji minister za promet Josep Rull pa na deset let in pol. Vstajništva sta bila kot kriva spoznana še aktivista Jordi Cuixart in Jordi Sànchez, sodišče jima je dosodilo devetletni zaporni kazni. Nekdanji premier katalonske regionalne vlade Carles Puigdemont, ki se je pred sojenjem zatekel v Belgijo in tako kot Junqueras ne more prevzeti mandata evropskega poslanca, je v odzivu na Twitterju zapisal, citiramo: »Skupno sto let zapora. Barbarsko dejanje. Bolj kot kadarkoli prej se je treba odzvati. Za prihodnost naših sinov. Za demokracijo. Za Evropo. Za Katalonijo.« Več o prihodnosti katalonskih sinov v OFFsajdu ob 17-ih.

Zmagovalka poljskih parlamentarnih volitev je skrajno konservativna vladajoča stranka Zakon in pravičnost, poznana pod kratico PiS, Jarosława Kaczyńskega, ki je po preštetih glasovnicah z 82 odstotkov volišč prejela 45,1 odstotka glasov. Na drugo mesto se je s 26,1 odstotka uvrstila opozicijska Državljanska koalicija, na tretjem pa ji z 12,1 odstotka sledi Demokratično levo zavezništvo, ki ga, kot se deklarirajo že v imenu, tvorijo tri levičarske stranke, ki jih zadnja štiri leta ni bilo v spodnjem domu. Petodstotni parlamentarni prag sta prestopili še Kmečka stranka in še nekoliko bolj skrajno desna Konfederacija. Čeprav volilna komisija še ni objavila podatkov o porazdelitvi mandatov, ni dvoma, da bo PiS v sejmu, spodnjem domu, ohranila oziroma še utrdila svojo večino. 

Občutno bolje je šlo opoziciji oziroma njenemu županskemu kandidatu v Budimpešti. Gergely Karácsony, ki so ga podprle stranke socialistov, Demokratične koalicije, Parbeszeda in stranke mladih Momentum, je po 92 odstotkih preštetih glasov dobil 50,6 odstotka podpore, dosedanji župan budimpeškega okrožja Zuglo Istvan Tarlos, član Fidesza, pa 44,3 odstotka. Podoben uspeh so zabeležili tudi drugi opozicijski kandidati, ki so na volitvah nastopili s podporo več strank; v 23 okrožjih prestolnice, kjer je imel Fidesz do sedaj 17 svojih županov, so zmagali v 13 okrožjih.

Kurdske oblasti v Siriji so sporočile, da so z vlado premiera Bašarja al-Asada sklenile dogovor o napotitvi sirske vojske na mejo s Turčijo, kjer se bo ta borila ob boku večinsko kurdskih Sirskih demokratičnih sil. Sirska vojska je tako po poročanju državnih medijev že vstopila v mesto Tal Tamer na severovzhodu države, ki ga seka avtocesta M4 in je od Ras al-Aina, s strani Turčije zasedlega kurdskega oporišča, oddaljeno 35 kilometrov. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v odzivu sicer dejal, da z Rusijo, zaveznico sirske vlade, koordinirajo zasedbo mest Kobane in Manbidž ter zato ne pričakuje težav. Medtem so članice Evropske unije soglasno sprejele izjavo, v kateri obsojajo turško ofenzivo na severovzhod Sirije in pozvale k embargu prodaje orožja Turčiji.

Predstavniki Konfederacije staroselskih nacionalnosti v Ekvadorju, poznane pod kratico CONAIE, in ekvadorski predsednik Lenin Moreno so sklenili dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov, zahtevanih v posojilnih pogojih Mednarodnega denarnega sklada, in koncu protestov, ki so v zadnjih dveh tednih ohromili državo in terjali sedem smrtnih žrtev. Vlada bo skladno z dogovorom ponovno uvedla državne subvencije na pogonska goriva, cene katerih so v vmesnem času poskočile za 120 odstotkov, že pa je oklestila trajanje policijske ure, ki v prestolnici Quitu sedaj velja med osmo zvečer in enajsto dopoldne. Omenjeni dogovor sicer predvideva tudi oblikovanje komisije, ki bo sodelovala pri naslavljanju ekonomske krize v državi in pripravi novega paketa ukrepov, namenjenih zmanjšanju javne porabe in dolga države.

Rožnodolci smo izgubili eno zadnjih mitnic v Ljubljani, ki je stala na presečišču Ceste v Rožno Dolino in Levčevo ulico. Mitnice so nekdaj stale ob »vpadnicah« v mesto, kjer se je pobirala mitnina, davščina, podobna današnji carini. Več o zgodovini rožnodolske Mitnice pove Živa Vidmar, tajnica Olepševalnega društva Rožna Dolina in svetnica v Četrtni skupnosti Rožnik.

Izjava

V društvu so se nato zavzeli za ureditev mitnice, vendar so njihove ideje pri Mestni občini Ljubljana naleteli na gluha ušesa.

Izjava