MORALNE POLICIJE OFF

Aktualno-politična novica
19. 9. 2022 - 15.00
 / OFF

 V priporu iranske moralne policije je umrla Mahsa Amini , kar je po več mestih sprožilo proteste. Dvaindvajsetletna Amini je bila aretirana v začetku prejšnjega tedna zaradi kršitev strogih pravil glede nošenja hidžaba. Policija zanika odgovornost za njeno smrt in trdi, da je umrla zaradi kronične bolezni, medtem ko oče umrle zanika, da bi trpela za kakršnokoli boleznijo. Zaradi smrti mlade Kurdinje se je pred univerzo v Teheranu zbralo več sto ljudi, ki so protestirali za svobodo in pravice žensk. Po socialnih omrežjih krožijo posnetki množic žensk, ki si v znak protesta in besa snemajo hidžabe, kar je v Iranu od leta 1979 kaznivo. Amini je bila pokopana v svojem rojstnem kraju, v iranskem delu Kurdistana, v mestu Saqez . Humanitarna organizacija Hengaw, ki se bori za pravice zatiranih Kurdov, je sporočila, da je policija napadla protestnike in pogrebno procesijo ter pri tem poškodovala 33 ljudi. 

Zakaj je Albanija prekinila diplomatske odnose z Iranom?
 / 13. 9. 2022

Turška vojska je izvedla več zračnih napadov na vasi na območju Avtonomne administracije severne in vzhodne Sirije, znane kot Rožava. Poleg tega je turška vojska izvedla tudi napad na vojašnico uradne vojske sirske države v bližini mesta Kobane, v katerem sta umrla dva vojaka. Po trditvah turških medijev so v bližini mesta Raka ubili Mehmeta Gurbuza, za katerim je bila v Turčiji razpisana rdeča tiralica. Po poročanju medijskega portala Rojava Information Center je turška vojska zgolj avgusta v Rožavi izvedla skoraj dva tisoč napadov z brezpilotnimi letalniki. 

O spopadih na planoti Sindžar
 / 6. 5. 2022

Afganistanske oblasti so v izmenjavi zapornikov z Združenimi državami Amerike po dveh letih iz zapora izpustile inženirja ameriške vojaške mornarice Marka Frerichsa. Talibani, ki so oblast v Afganistanu prevzeli avgusta lani po umiku Združenih držav, so Frerichsa, ki je v državi opravljal inženirsko delo, aretirali januarja leta 2020. V zameno za izpustitev Frerichsa so ZDA po sedemnajstih letih iz zapora izpustili veteranskega pripadnika talibanov Baširja Nurzaja. Tega so leta 2005 v Združenih državah obsodili na dosmrtno zaporno kazen zaradi tihotapljenja heroina, vrednega več kot petdeset milijonov dolarjev.

Združene države Amerike so odpravile sankcije na izvoz orožja na grški del Cipra. Embargo so ZDA uvedle leta 1987 z deklariranim ciljem pomoči pri združitvi Cipra. Za odpravo embarga naj bi se ZDA zdaj odločile, da bi preprečile orožarsko sodelovanje med Ciprom in Rusijo. V zameno za popolno odpravo embarga ZDA zahtevajo nadaljnjo preprečevanje dostopa do ciprskih pristanišč ruskim ladjam. Predsednik grškega dela Cipra Nikos Anastasiades je ameriško odločitev pozdravil. Odločitev Washingtona je takoj obsodila turška vlada, ki je ZDA opozorila, da bi odprava embarga na izvoz orožja lahko pomenila začetek oboroževalnega tekmovanja in destabilizacijo regije. Ciper je na turški in grški del razdeljen vse od leta 1974, ko je turška vojska po državnem udaru grške vojske zavzela severni del otoka.

V Moldaviji se je na protivladnem protestu zbralo več tisoč ljudi, ki so zahtevali odstop predsednice Maie Sandu . Glavna razloga za nezadovoljstvo med ljudmi sta visoka: 34 odstotna medletna inflacija in visoke cene energentov, ki so v zadnjih mesecih rekordno narasle. Protestniki Zahodu naklonjeni predsednici očitajo nesposobnost pri pogajanju z Rusijo o cenah plina, nekateri so pred vladno stavbo postavili šotore in napovedali, da bodo ostali tam, dokler predsednica ne odstopi. Protestniki, ki jih je na ulice pozvala opozicija, zahtevajo tudi predčasne volitve. Sandu, ki je bila izvoljena pred dvema letoma, je obljubila, da bo Moldavijo popeljala v Evropsko unijo, ta pa je na prošnjo predsednice Moldaviji že namenila denarno pomoč.

Ruski predsednik Vladimir Putin je pozval k deeskalaciji konflikta med Kirgizistanom in Tadžikistanom. Na mejnem območju teh dveh držav so prejšnji teden potekali oboroženi spopadi, v katerih je po uradnih podatkih umrlo prek sto ljudi, več tisoč pa so jih evakuirali. V petek sta državi prišli do dogovora o prekinitvi ognja. Tako Kirgizistan kot Tadžikistan sta del postsovjetske Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti, a še vedno nista dosegla dogovora o tem, kje naj bi potekala skoraj tisoč kilometrov dolga meja med državama. 

Z današnjim dnem stopajo v veljavo omejitve pri prestopu meje z Litvo, Latvijo, Estonijo in Poljsko za ruske državljane. Štiri države so se odločile ukiniti turistične in druge kratkoročne vizume za državljane Rusije, puščajo pa izjeme za tiste, ki obiskujejo svojce, zgolj potujejo skozi državo, so zaposleni v prevozništvu in za diplomate. Estonska premierka Kaja Kallas [kAja kAlas] je kot razlog za sprejetje ukrepa navedla varovanje javnega reda in preprečevanje nevarnosti, ki bi jih po njenih besedah lahko predstavljali ruski državljani. 

Iz Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije so sporočili, da je njihov predstavnik Asmir Bećarević od podjetja Premogovnik Velenje dobil opozorilo pred odpovedjo. Poslovodstvo Premogovnika je že začelo postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Poslovodstvo sindikalistu očita, da krši pogodbene obveznosti s tem, ko kljub odsotnosti z dela zaradi bolezni opravlja nedovoljene aktivnosti. S pomočjo detektiva naj bi ugotovili, da je v času bolniškega staleža obiskal fotografski studio, poslovne prostore banke, dve trgovini, dobil se je tudi z novinarko. Čeprav mu je zdravnik predpisal neomejene izhode. Kot kršitev pogodbe navajajo tudi pomoč članu sindikata pri zagovoru v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V sindikatu pravijo, da je Premogovnik Velenje proti Bećareviću sprožil postopek zaradi njegovih sindikalnih aktivnosti, pred kratkim je namreč peticijo za dostojno in dostopno malico v Premogovniku podpisalo več kot tisoč zaposlenih. V sindikatu so dejali, da bodo v primeru, da Bećarević prejme odpoved pogodbe o zaposlitvi, sklicali novinarsko konferenco, na kateri bodo predstavili svoje nadaljne aktivnosti. 

Sindikat igralniških delavcev je v goriškem Hitu zaradi negospodarnega ravnanja sedanje uprave napovedal stavko. Kot glavne razloge za stavko navajajo negospodarno investiranje v igralnico Park, znižanje vrednosti podjetja in manipuliranje v komuniciranju z zaposlenimi in javnostjo. V sindikatu zahtevajo odstop celotne trenutne uprave Hita z izjemo delavskega direktorja. Stavka se bo, če ne pride do dogovora med sindikatom in upravo, začela 30. decembra. Kot je dejal predsednik uprave Hita Tomaž Repinc, razlogov za stavko ni, s predstavniki sindikata pa se bo sestal še ta teden.

OFF je pripravil vajenec Pero, mentoriral je Fin.

vir fotografije: wikimediacommons

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.