Katarsko ministrstvo za zunanje zadeve, ki posreduje pri pogajanjih med Hamasom in Izraelom, je sporočilo, da so dosegli podaljšanje prekinitve ognja v Gazi. Prekinitev ognja, ki je začela veljati v petek zjutraj, bi se sicer iztekla danes. Dogovor o dvodnevnem podaljšanju so potrdili tudi Združene države Amerike in Hamas. Izraelske oblasti podaljšanja uradno niso potrdile, so pa iz urada izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja napovedali izpustitev 50 palestinskih zapornikov in sporočili, da so od Hamasa prejeli seznam talcev, ki bodo izpuščeni danes. Palestinska tiskovna agencija Vafa poroča, da se izraelska vojska prekinitve ognja ne drži. Kot poročajo, so izraelski vojaki streljali na civiliste v mestu Gaza, ki so se vračali domov, pri čemer so štiri ranili. V času prvotne štiridnevne prekinitve ognja je izraelska vojska ubila in ranila več palestinskih civilistov, ki so skušali na sever okupiranega območja. Podaljšanje premora Izrael pogojuje z izpustitvijo desetih dodatnih talcev za vsak dan podaljšanja. V Hamasu trdijo, da so se za prekinitev ognja dogovorili pod enakimi pogoji kot za prve štiri dni. Hamas je do izteka prvotne štiridnevne prekinitve ognja že izpustil 69 talcev, zajetih v operaciji sedmega oktobra, od tega 50 Izraelcev in 19 državljanov drugih držav. Izraelske oblasti so iz svojih zaporov do včeraj izpustile 117 palestinskih de facto talcev, danes po polnoči pa še 33.

Nemška vlada je sprejela dopolnilo letošnjega proračuna, po katerem želi četrto leto zapored z razglasitvijo izrednih razmer zamrzniti ustavno fiskalno pravilo. Dopolnilo mora potrditi še parlament. Nemčija bi se v tem primeru lahko zadolžila za dodatnih 45 milijard evrov. Vlada poskuša fiskalno pravilo zaobiti, ker je ustavno sodišče blokiralo prenos neizkoriščenih možnosti zadolževanja iz časa pandemije na zunajproračunski sklad za podnebno prenovo. Izredne razmere je vlada utemeljila s povišanjem cen energije, enako kot lani. Nemška ustava omejuje državno zadolževanje na 0,35 odstotka bruto domačega proizvoda, zaradi izrednih razmer pa so ustavno pravilo leta 2020 zamrznili za dve leti, lani pa odstop od pravila podaljšali.

Poljski predsednik Andrzej Duda je imenoval novo manjšinsko vlado pod vodstvom Mateusza Morawieckega  iz stranke Zakon in pravičnost. Morawiecki, ki je 13. novembra odstopil z mesta predsednika vlade v prejšnjem mandatu, bo tako v naslednjih dveh tednih  v poljskem parlamentu poskusil pridobiti večino. Opozicija, ki jo sestavljajo stranke Državljanska platforma, Levica in Tretja pot, je na oktobrskih volitvah skupaj osvojila 248 od 460 poslanskih mest. V roku dveh tednov bo Morawiecki moral v parlamentu prestati glasovanje o zaupnici. Duda je do nastopa predsedniškega mandata leta 2015 bil član vladajoče stranke Zakon in pravičnost. 

Mojca Šetinc Pašek se je odločila za izstop iz poslanske skupine Svoboda. Svojo poslansko pot bo nadaljevala kot samostojna poslanka. Odločitev je utemeljila z besedami, da bo z izstopom vodjo poslanske skupine Boruta Sajovica razbremenila nadaljnjega kršenja parlamentarnega poslovnika. Dejala je, da ji razlog njene izključitve iz stranke pred dobrim mesecem dni še vedno ni znan. Njen izstop sledi predlogu največje poslanske skupine v Državnem zboru, da jo razreši z mesta predsednice parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank.

Vlada bo Radioteleviziji Slovenija nakazala dodatna sredstva za financiranje programov za narodnosti, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje. Po neuradnih informacijah Televizije Slovenija in portala N1 bo finančna injekcija letos znašala pet milijonov, prihodnje leto pa deset milijonov evrov, kar je bil tudi predlog uprave. S tem bo po besedah predsednika uprave Zvezdana Martića zagotovljena likvidnost zavoda. Martić kljub dodatnim sredstvom opozarja, da vse finančne težave še zdaleč niso rešene in da brez dodatne finančne pomoči izvedba programskega načrta naslednje leto ne bi bila mogoča. Finančni primanjkljaj RTV-ja bi letos, brez dodatnih vladnih sredstev, po ocenah uprave znašal deset milijonov evrov in pol. Zaradi napovedanega primanjkljaja je svet zavoda upravi predlagal preučitev možnosti programskih rezov, kot so ukinitev regionalnih programov RTV Maribor in Koper ter RTV orkestra in Big banda.

Državni zbor danes odloča o predlogu novele zakona o varstvu okolja, ki izenačuje standarde sežigalnic in sosežigalnic odpadkov. Predlog so s 6000 zbranimi podpisi v Državni zbor vložile nevladne organizacije, med njimi Inštitut 8. marec, Društvo Eko Anhovo in dolina Soče, Civilna iniciativa danes in Mladi za podnebno pravičnost. Veljavni zakon sosežigalnicam dovoljuje več izpustov strupenih snovi kot sežigalnicam, poleg tega je nadzor v sosežigalnicah manj pogost. V Levici predlog spremembe zakona podpirajo, tudi socialdemokrati in svobodnjaki menijo, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo. V Slovenski demokratski stranki predlogu ne nasprotujejo, ker ga bodo, kot je povedal njihov poslanec Danijel Krivec, lahko še dopolnili. V Novi Sloveniji nadaljnji obravnavi prav tako ne bodo nasprotovali, vseeno pa nergajo nad tem, da zakone pišejo nevladne organizacije.

Sindikat delavcev prometa in zvez Pošte Slovenije je danes med drugo in tretjo uro organiziral protestni shod pred Poštno logističnim centrom Ljubljana. Shoda so se udeležili poštni delavci, ki takrat niso bili v službi, tako da protest ni vplival na delovanje pošte. Kot pravijo v sindikatu, ki spada pod okrilje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, protestirajo zaradi zapiranja pošt, zmanjšanja števila zaposlenih in netransparentne komunikacije vodstva Pošte. Vodstvo Pošte očitke sindikata zavrača. Kot pravijo, v Pošti še vedno zaposlujejo ter se zmeraj trudijo jasno in transparentno komunicirati. Kaj očitajo vodstvu, natančneje pojasnjuje Majda Stubelj iz Zveze svobodnih sindikatov:

Izjava

Sindikalistko smo vprašali tudi, zakaj zaposleni v Pošti Slovenije protestirajo in ne stavkajo:

Izjava

Na novinarski konferenci Mestne občine Ljubljana so predstavili načrt prenove železniškega nadvoza nad Dunajsko cesto v sklopu gradnje Potniškega centra Ljubljana. V prvi fazi del, ki bo potekala med 4. in 8. januarjem, bo Dunajska cesta na območju nadvoza v celoti zaprta za ves promet in za pešce. Obvoz za vozila in mestne avtobuse bo potekal preko Celovške ceste, Samove in Drenikove ulice. Pešci bodo morali skozi podhod na železniški postaji. Po koncu popolne zapore bodo odprli štiri pasove ceste, pločniki pa bodo ostali zaprti do konca marca. Pešci bodo lahko nadvoz prečkali po koridorju na zahodni strani. V sklopu gradnje Potniškega centra Ljubljana sicer že poteka prenova Vilharjeve ulice in Linhartove ceste. 

OFF sta pripravila vajenec Petar in Matej.

Vir fotografije: Kancelaria Premiera, Flickr, Creative Commons