Saudova Arabija je pozvala svoje državljane, naj zapustijo Libanon. Poziv sledi zaostrovanju politične krize v Libanonu. Ta se je začela pretekli vikend, ko je odstopil libanonski premier Saad Hariri. Haririjev odstop je porušil sistem delitve moči med etnične skupine v državi, ki veleva, da je premier sunit, predsednik kristjan, predsednik parlamenta pa šiit. Hariri je odstop naznanil na obisku v Saudovi Arabiji, njegova lastna stranka pa ocenjuje, da so ga v odstop prisilile saudske oblasti, ki naj bi ga zaprle v hišni pripor. Odstopu premiera je nekaj dni kasneje sledila oznanitev Saudove Arabije, da sodelovanje gibanja Hezbolah v libanonski vladi obravnava kot libanonsko napoved vojne Saudovi Arabiji. Hezbolah uživa podporo saudskega regionalnega tekmeca Irana. Poziv saudskih oblasti svojim državljanom, da naj zapustijo Libanon, situacijo dodatno zaostruje. Zgostitev bližnjevzhodne godlje pa je zaskrbela francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Ta se je nenapovedano zglasil na obisku v Saudovi Arabiji. Pogovori naj bi se vrteli predvsem okoli situacije v bivšem francoskem protektoratu Libanonu ter okoli vojne v Jemnu. Saudova Arabija je po izstrelitvi balistične rakete iz Jemna pretekli vikend vzpostavila popolno blokado uvoza v državo. Združeni narodi opozarjajo, da blokada, v kolikor ne bo hitro umaknjena, vodi v najhujšo lakoto v več zadnjih desetletjih, in predvidevajo več milijonov žrtev. Macron je sicer v Saudovo Arabijo prispel iz Združenih arabskih emiratov, kjer je podpisal pogodbo za prodajo dveh francoskih vojaških ladij in s tem prispeval svoj košček v bližnjevzhodno razkazovanje moči.

Vzporedno z zaostrovanjem politične krize v Libanonu in kolektivnim kaznovanjem jemenskega prebivalstva Saudova Arabija izvaja čistko tudi na domačem terenu. Pretekli vikend so oblasti pod taktirko prestolonaslednika Mohameda bin Salmana aretirale več vplivnejših članov kraljeve družine, med njimi vodjo Nacionalne garde. Obseg čistke, s katero si prestolonaslednik utrjuje oblast pred prevzemom prestola, se je v teku tedna razširil, aretiranih naj bi bilo že več kot 500 ljudi. Med njimi se je znašel tudi princ Bandar bin Sultan, dolgoletni veleposlanik v Združenih državah Amerike ter nekdanji generalni sekretar Sveta za nacionalno varnost ter direktor obveščevalne agencije. Princ Bandar velja za enega izmed najvplivnejših članov saudskih varnostnih struktur.

Ostajamo v Perzijskem zalivu. Mednarodna organizacija dela je umaknila pritožbo proti Katarju zaradi neprimerne delavske zakonodaje. Trenutna ureditev v Katarju migrantskim delavcem, ki opravljajo večino nizko plačanega dela v državi, onemogoča zamenjavo delodajalca ali izhod iz države brez odobritve aktualnega delodajalca. Katarska delovna zakonodaja se je znašla pod žarometom zaradi suženjskih razmer na gradbiščih za svetovno prvenstvo v nogometu, ki ga bo država gostila leta 2022. Mednarodna organizacija dela, ki deluje pod okriljem Združenih narodov, se je za umik pritožbe odločila po tem, ko je Katar obljubil reforme v smeri pogodbenega delovnega razmerja, kot ga poznajo zahodne države, in tesnejše sodelovanje z mednarodnimi organizacijami na področju zaščite delavcev. Konkretnih reform Katar še ni izvedel.

Delavske pravice so na udaru tudi na obronkih Tihega oceana, kjer se države podpisnice ponovno pogajajo o Transpacifiškem trgovinskem partnerstvu, poznanem tudi pod kratico TPP. Voditelji držav podpisnic sporazuma, ki bi v enotno trgovinsko območje povezal 13 držav od Singapurja do Čila, so se srečali v Vietnamu. Srečanja pa se ni udeležila kanadska delegacija, ki naj bi po besedah ostalih podpisnic ovirala nadaljnje pogovore. Sporazum TPP je bil sicer že podpisan, nova pogajanja pa je sprožil izstop Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Kanado naj bi v besedilu sporazuma motile predvsem določbe o intelektualni lastnini in pa omejitve državne podpore kulturnim dejavnostim, ki bi po mnenju kanadske vlade otežile ohranjanje kulturne identitete francosko govorečega dela države.

V eni izmed podpisnic sporazuma TPP - Peruju - je kongres sprejel zakon, ki omejuje transakcije v tujino za podjetja, povezana z brazilsko gradbeno multinacionalko Odebrecht. Slednja je bila vpletena v več korupcijskih škandalov, od podkupovanja managementa brazilskega državnega podjetja Petrobras do podkupovanja politikov v Ekvadorju, Dominikanski republiki, nenazadnje tudi v Peruju. Vest o prejemanju podkupnin Odebrechta je namreč bivšemu predsedniku Peruja Alejandru Toledu prinesla mednarodno tiralico. Sprejetje omenjenega zakona je omogočila opozicija, ki trenutno obvladuje kongres. Največjo opozicijsko stranko vodi Keiko Fujimori, hči nekdanjega perujskega samodržca Alberta Fujimorija. Zakon bo najverjetneje naletel na odpor perujskega predsednika Pedra Pabla Kuczynskega, ki ima zaradi polpredsedniškega sistema možnost zakon poslati na ponovno glasovanje. Predsednika v zakonu moti nespoštovanje domneve nedolžnosti in vpliv, ki bi ga tak zakon imel na največjega partnerja Odebrechta v državi - gradbeno podjetje Grana Y Montero.

Finančne računice pa otežujejo tudi pogajanja med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. Glavni evropski pogajalec Michel Barnier je vladi v Londonu dal dva tedna časa, da se izjasni in predlaga kompromisno rešitev glede finančnih obveznosti Združenega kraljestva do Evropske unije po izstopu. Evropska unija trdi, da bi Otok moral plačati okoli 60 milijard evrov, vlada v Londonu pa znesek ocenjuje na 25 milijard. Barnier je po šestem neuspešnem krogu pogajanj o tej temi zagrozil, da v kolikor odgovora ne bo v dveh tednih, ne bo mogoče začeti za december načrtovanih pogovorov o prihodnjih trgovinskih povezavah med entitetama. Britanske premierke Therese May pa časovnica očitno ne skrbi. Naznanila je namreč, da bo Združeno kraljestvo iz Evropske unije izstopilo 29. marca 2019 ob 11. uri zvečer, torej eno uro pred zadnjim rokom.

V hrvaškem saboru na pobudo Socialdemokratske stranke teče razprava in glasovanje o nezaupnici vladi, ki jo vodi premier Andrej Plenković. Glasovanje je zahtevalo 31 poslancev, 19 iz vrst socialdemokratov in 12 iz drugih poslanskih skupin. Razlog za nezaupnico je odgovornost stranke HDZ za propad Agrokora. Za uspešno razrešitev vlade morajo zbrati 76 glasov, premier Plenković pa zagotavlja, da ima v parlamentu trdno podporo 79 glasov.