Odnosi med Demokratično republiko Kongo in Ruando so se v zadnjih dneh spet zaostrili, potem ko sta državi druga drugo obtožili izstreljevanja raket čez mejo. Obtožbe so se pojavile po tem, ko je revolucionarna vojska Konga, bolj znana kot milica M23, napadla in zavzela obmejno mesto Bunagana v Kongu, ki je hkrati mejni prehod z Ugando. Vlada v Kinšasi je napad označila za invazijo Ruande in zagotovila, da se bo branila z vsemi sredstvi. Državi se sicer že od konca maja obtožujeta obstreljevanja, v zadnjih dneh pa so ti incidenti vse pogostejši. M23 se je prvič vzpostavil kot pomemben akter, ko je pred desetletjem zavzel obmejno mesto Goma v Demokratični republiki Kongo. Po premirju je bila večina pripadnikov vključena v redno vojsko Konga, v začetku letošnjega leta pa je proti Demokratični republiki Kongo sprožila novo ofenzivo, ker naj ne bi spoštovala obljub iz premirja. Slabi odnosi med Kongom in Ruando sicer trajajo že več kot 20 let, odkar se je v Demokratično republiko Kongo umaknilo večje število Hutijev, ki so bili odgovorni za genocid v Ruandi leta 1994.  

Ostajamo v Ruandi. V včerajšnjem OFF-u smo poročali o premeščanju prosilcev za azil iz Velike Britanije v Ruando. Britansko sodišče je to sprva dovolilo, danes pa je Evropsko sodišče za človekove pravice z izrednim ukrepom odločilo, da se premestitev ne more izvesti. Razlog je bila uspešna pritožba enega od neprostovoljnih potnikov, ki mu je sodišče potrdilo, da bi premestitev ogrozila njegovo pravno varnost. S prvim letalom naj bi v Ruando odletelo 130 beguncev, a se jih je na njem znašlo le sedem. Po odločitvi ESČP v zvezi z enim od potnikov so pritožbe zoper deportacijo sprožili še preostali potniki, zato je bil let dokončno odpovedan okoli desetih zvečer. Ruanda je sporni dogovor o premeščanju prosilcev za azil sklenila z Veliko Britanijo pred dvema mesecema, v zameno za sprejem prosilcev pa bo dobila 140 milijonov evrov. Uspešni prosilci za azil, ki so v Združeno kraljestvo vstopili ilegalno, naj bi po tej politiki dobili stalno prebivališče v Ruandi.  

Etiopski predsednik vlade Abij Ahmed  je sporočil, da je etiopska vlada ustanovila komite, ki se bo pogajal s Tigrajsko ljudsko osvobodilno fronto. Komite bo vodil namestnik predsednika vlade in zunanji minister Demeke Mekonnen, ki bo imel na voljo petnajst dni, da določi pogajalske točke etiopske vlade. Državljansko vojno so leta 2020 sprožile regionalne volitve, ki jih vlada ni potrdila, in posledična invazija v regiji Tigraj, ki jo je izvedla etiopska vojska. Od marca letos med etiopsko vlado in Tigrajsko ljudsko osvobodilno fronto velja obojestransko premirje. 

Tanzanija je v ponedeljek podpisala dogovor z norveškim državnim naftnim podjetjem Equinor in britansko-nizozemsko naftno družbo Shell, ki bo omogočil gradnjo infrastrukture za izvoz utekočinjenega zemeljskega plina. V obalnih delih države naj bi bilo več nahajališč zemeljskega plina, njegova količina pa naj bi se po ocenah strokovnjakov gibala pri 1630 milijardah kubičnih metrov. To je približno toliko plina, kot ga Evropska unija uvozi v desetih letih. Dokončna odločitev o investiciji naj bi bila znana do leta 2025, leta 2029 pa naj bi se začela gradnja tovarne za utekočinjeni zemeljski plin, in sicer blizu obalnega mesta Lindi [lIndi] na jugu države. Projekt naj bi bil vreden okoli 28 milijard evrov. 

Ekvadorske oblasti so priprle Leonidasa Iza, vodjo Konfederacije avtohtonih narodnosti Ekvadorja, krajše CONAIE. Za ta ukrep so se oblasti odločile zaradi protestov avtohtonih skupnosti v Ekvadorju. Te so zaradi višanja cen goriva in življenjskih stroškov pod desno vlado Guillerma Lassa v desetih od 24 provinc na avtocestah postavile blokade v znak protesta. Od vlade zahtevajo znižanje cen goriva, ustavitev širitve rudarske in naftne proizvodnje ter podaljšanje rokov za odplačilo dolgov za manjše kmetije. Prvi protesti zaradi višjih cen goriva so se zvrstili že oktobra lani, ko je Lasso začel svoj mandat. Takrat so se zaključili s pogajanji med vlado in protestniki. Vendar so ti menili, da vlada ni bila pripravljena poslušati njihovih predlogov, zato so proteste spet obudili.

Evropska komisija je po večmesečnem dogovarjanju odobrila sprostitev paketa pomoči, namenjenega Palestini. Paket, ki naj bi ga Palestina prejela leta 2021, je zaradi nesoglasij med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in članicami Evropske unije več mesecev čakal, da ga odobrijo vsi omenjeni akterji. Paket pomoči je obsegal financiranje plač in pokojnin javnih uslužbencev ter finančno pomoč bolnicam in ranljivim skupnostim. Implementacija pomoči je zastala predvsem zaradi Olivérja Várhelyija, madžarskega evropskega komisarja za evropsko sosedsko politiko in pogajanja o širitvi. Po njegovem mnenju bi morale palestinske oblasti v izobraževalnih učbenikih uvesti določene spremembe, saj naj bi bila vsebina antisemitska. Várhelyi je zato predlagal, da bi pomoč Palestini pogojevali s spremembo teh vsebin, šele nato bi lahko Evropska komisija dovolila uporabo sredstev. Njegovega predloga ni podprlo dovolj držav članic, a se je zaradi glasovanja o predlogu postopek o odobritvi sredstev dodatno zavlekel. Paket pomoči je sicer vreden okoli 200 milijonov evrov. 

V več italijanskih mestih so v nedeljo potekale občinske volitve. V Devinu - Nabrežini, kjer živi tudi večja skupnost slovenske manjšine, so po več letih ponovno izvolili pripadnika slovenske manjšine, Igorja Gabrovca. Ta je zbral dobrih 51 odstotkov vseh glasov in s tem premagal dosedanjo županjo Danielo Pallotto. Po mnenju Gabrovca je bila njegova izvolitev zaušnica prejšnji oblasti in pokazatelj, da nacionalna identiteta ne igra več tako velike vloge, kot jo je pred desetletji. Več o izvolitvi pove novi župan Devina - Nabrežine.

IZJAVA

Prva naloga bo preverjanje občinskega aparata, ki je med epidemijo covida-19 večinoma delal od doma. Prav tako mora občina veliko postoriti na področju javnih del, doda Gabrovec.

IZJAVA

Gabrovec je sicer deseti pripadnik slovenske manjšine, ki bo po letu 1945 nastopil položaj župana občine Devin - Nabrežina.