Predstavniški dom Združenih držav Amerike je za las potrdil tako imenovano “fast-track” zakonodajo, ki predsedniku države omogoča neodvisno pogajanje o trgovinskih sporazumih, zakonodajalcem pa omogoča zgolj odobritev oziroma zavrnitev, ne pa tudi amandmiranje sporazumov. Potrditev zakona, ki bo veljal za obdobje 6-ih let, se pričakuje tudi v senatu, mudi pa se, ker je trgovinski sporazum Trans pacifiško partnerstvo v zaključni fazi. O morebitnem sprejetju slednjega več pove predstavnik Wikileaksa, Kristinn Hrafnsson:

Izjava

Več o trans pacifiškem partnerstvu v Kultivatorju ob 17-ih.

Če v Severni Ameriki straši kapital, pa v Južni Ameriki, natančneje v Kolumbiji, strašijo nasprotniki prevladi kapitala, levičarska uporniška skupina FARC, ki navkljub še trajajočim mirovnim pogajanjem od preklica premirja prejšnji mesec kopiči napade na vojsko in državno infrastrukturo. Prejšnji teden naj bi po uničenju voda brez električne energije ostalo pol milijona ljudi na zahodu države, ta teden pa naj bi FARC raznesel del naftovoda na severu države. Zaradi izlitja nafte v bližnjo reko je 16 tisoč ljudi ostalo brez vode.

Od rušenja naftovodov h gradnji plinovoda. Potem ko se je Rusija hočeš nočeš morala odpovedati gradnji Južnega toka, naj bi že decembra prihodnje leto začel delovati Turški tok z zmogljivostjo 47 milijard kubičnih metrov plina letno. Namero sta še dodatno s podpisom memoranduma v Sankt Peterburgu  potrdila energetska ministra Rusije in Grčije. Za Ukrajino boleč pa je podpis memoranduma med ruskim Gazpromom in družbami Eon, Shell ter OMV o izgradnji novega plinovoda med Rusijo in Nemčijo, ki pa bo tokrat zaobšel vojno sosedo.

Ker se je v Sankt Peterburgu mudil tudi grški premier Aleksis Cipras, ki naj bi se sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, so ruski uradniki ob insinuacijah zadovoljno mirili zahodne medije, češ da Grčija priložnosti ni izkoristila za pogovore o finančni pomoči. Glede na to, da sentiment evropskih finančnih ministrov do pogajanj z Grčijo najbolje ponazarja angleški George Osborn, navajamo: "Upamo na najboljše, a zdaj moramo biti pripravljeni na najslabše." Ruska izjava verjetno ne pomirja evropske oblastne elite, ki za ponedeljek na račun grškega dolga predvideva izredni vrh evroobmočja. Pomirjeni niso niti Grki - samo včeraj so z bančnih računov dvignili debelo milijardo evrov, Evropska centralna banka pa naj bi danes na izredni telekonferenci razpravljala o prošnji grške centralne banke za povečanje nujne likvidnostne pomoči.

37-letno tvorno koalicijsko razmerje dveh katalonskih strank, ki sta v tem obdobju malodane stalno vladali regiji, se je končalo, seveda zaradi nepremostljivih razlik v pogledih na prihodnost Katalonije. Katalonska demokratična zveza si navkljub prepovedi španskega ustavnega sodišča pred letom dni še naprej prizadeva za plebiscit o neodvisnosti Katalonije, medtem ko si Katalonska demokratska unija prizadeva za večjo stopnjo neodvisnost regije znotraj Španije.  

V praznično razpoloženi Pakistan. Po včerajšnjem začetku svetega meseca ramadan je premier Nawaz Šarif pozval k prekinitvi izvajanja smrtne kazni do zaključka muslimanskega praznika. Pakistan je vsled napada Talibanov na šolo v Pešavarju decembra lani preklical sedemletni moratorij na smrtno kazen. Od takrat je bilo usmrčenih približno 170 obsojencev, ker pa se je smrtna obsodba izrekala tudi v času moratorija, na eksekucijo čaka še približno 8.200 ljudi.

Župan mesta Maribor, Andrej Fištravec, je ob večino v mestnem svetu. Podporo so mu ob očitanju o neorganiziranosti in neučinkovitosti z odstopom 4-ih članov Liste župana Andreja Fištravca odrekli v lastnih vrstah. V pismu javnosti so med drugim izpostavili, navajamo: “Zgodilo (se je) preveč spodrsljajev in napačnih odločitev, pod katere se ne želimo podpisati in nad katerimi nismo imeli nadzora.”

Kot spodrsljaj pa ministra za zunanje zadeve in pravosodje očitno razumeta postopanje okrožnega sodišča v Kranju v oziru do pridržanja nekdanjega premierja Kosova, Ramasha Haradinaja, za katerim je razpisana tiralica Srbije iz leta 2004, ki ga bremeni vojnih zločinov. MZZ je okrožnemu sodišču po besedah ministra Karla Erjavca posredoval verbalno noto Kosova in obenem sam zaprosil, da Haradaniju vrnejo potni list in omogočijo pot v domovino. Po besedah Erjavca pa še večji pritisk izvršilne oblasti nad sodno vrši minister za pravosodje Goran Klemenčič. Ta naj izročitve Haradanija Srbiji ne bi dovolil, četudi bi tako odločilo sodišče. Reakcije na pridržanje v regiji se sicer kopičijo, med skrajne se uvršajo že omenjena domnevna izjava ministra Klemenčiča, zmerljivke poslancev parlamenta v Kosovu, ki letijo na tamkajšnjo izvršno oblast v oziru do reševanja nastale situacije, ter napadi prištinskih uličnih huliganov na slovenski izpostavi NLB-ja in Ipka. Kot glavni argument proti izročitvi se navajata oprostilna sodba mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu in dejstvo, da država Srbija in Črna Gora, ki je leta 2004 izdala tiralico, ne obstaja več.*

*Dopolnjeno:

Okrožno sodišče v Kranju je danes Ramashu Haradinaju vrnilo potni list in s tem omogočilo pot na Kosovo. Sodišče je odločilo na podlagi dveh dejstev - Haradinaj se je skliceval na diplomatsko imuniteto, hkrati pa je kosovsko veleposlaništvo preko slovenskega zunanjega ministrstva poslalo diplomatsko noto, v kateri potrjuje, da se je vračal preko slovenskega ozemlja s specialne diplomatske misije v tujini, zaradi česar mu je Slovenija dolžna zagotoviti prost prehod v skladu z 29. 42. členom konvencije ZN o specialnih misijah.