V drugem krogu lokalnih volitev za župane je v celjski mestni občini slavil Matija Kovač, predlagan z glasovi skupine volivcev, v dosedanjem sklicu mestni svetnik stranke Levica. Nasledil bo Bojana Šrota, ki je županski stolček zasedal 24 let, torej šest mandatov. Na Bledu je Anton Mežan, znan tudi kot čarodej Toni, premagal dosedanjega župana Janeza Fajfarja, ki je odslužil štiri mandate. Novega župana po treh mandatih Emila Rojca dobiva tudi Ilirska Bistrica, kjer je v drugem krogu zmagal Gregor Kovačič. Kandidiral je z lastno listo.



V Lendavi se na županski stolček vrača državnozborski poslanec Slovenske demokratske stranke Janez Magyar, kandidat SDS in Nove Slovenije. Magyar je bil župan občine Lendava med letoma 2018 in 2022, od aprila letos pa je poslanec. V parlamentu ga bo ob začetku opravljanja županske funkcije predvidoma nadomestil Andrej Kosi iz Ormoža, ki je bil petouvrščeni kandidat SDS v osmi volilni enoti na letošnjih državnozborskih volitvah. Ker je SDS dobila štiri poslanska mesta za osmo volilno enoto, Kosi aprila ni postal poslanec. Več o drugem krogu lokalnih volitev v današnjem OFFsajdu ob petih.

Nadaljujemo na tujem. Evropska unija, skupina G7 in Avstralija so omejile ceno ruske surove nafte, dobavljene po morju, na šestdeset dolarjev na sodček. Hkrati stopa v veljavo embargo na uvoz ruske nafte po morju v Evropsko unijo. Podjetja prijavljena v državah G7, ki se ukvarjajo z uvozom nafte in s tem povezanimi posli, bodo primorana dobavljati rusko nafto po ceni največ 60 dolarjev na sodček. V to naj bi podjetja prisilili predvsem z izdajo pomorskih zavarovanj, saj je okrog 90 odstotkov svetovnega pomorskega pretovora zavarovanih v državah G7.

Brez omejitev bosta nafto dobavljali Madžarska in Slovaška, ki sta zaradi geografske lege odvisni od ruske nafte, ki priteče po naftovodih. Ukrep prav tako ne bo imel vpliva na rusko prodajo nafte denimo na Kitajsko ali v Indijo. Predlogu sta sprva nasprotovali Poljska in Ukrajina, ki sta želeli ceno nafte na sod še znižati, a sta odločitev po pogajanjih podprli. Skupina G7 trdi, da bo omejitev cene ruske nafte pomagala globalnemu gospodarstvu in revnejšim državam, saj naj bi se naraščanje cen nafte s tem ukrepom ustavilo, hkrati pa naj bi gospodarsko prizadela Rusijo z namenom, da bi imela čim manj sredstev za financiranje vojne v Ukrajini. Rusija omejitvam cen seveda nasprotuje. Iz Rusije zagotavljajo, da bodo še naprej iskali rešitve za prodajo nafte po tržnih cenah, ki so za rusko nafto trenutno prav okoli 60 dolarjev na sodček ali nekoliko nižje.

Nizozemski kmetje nadaljujejo proteste po sporočilu vlade, da bo odkupila in zaprla do tri tisoč kmetij. Da bi ugodila okoljskemu načrtu Evropske unije, vlada namerava zapreti kmetije, ki naj bi najbolj prispevale k onesnaževanju okolja z izpusti amoniaka in dušika. Ministrica za okolje in program za dušik Christianne van der Wal kmetom v zameno za zaprtje kmetij obljublja izplačilo več kot sto odstotkov njihove vrednosti. Kmetijsko ministrstvo sicer trdi, da je to le ena izmed več možnosti, ponujenih največjim onesnaževalkam; za zmanjšanje izpustov se lahko odločijo za prenovo kmetij, preidejo v drugo gospodarsko panogo ali se preselijo. Po raziskavi, ki jo je naročila nizozemska vlada, bi se s tem ukrepom do leta 2030 število živine zmanjšalo za približno tretjino. Nizozemski kmetje sicer protestirajo že od leta 2019, ko je Evropsko sodišče odločilo, da je nemogoče dokazati nenevarnost razširjene vrste dušikovega gnojila za območja Natura 2000. Oktobra so kmetje z več tisoč traktorji blokirali promet in na druge načine izražali svoje nestrinjanje z vladnimi nakanami. Nizozemska je sicer drugi največji izvoznik kmetijskih izdelkov na svetu. 

Švedska je Turčiji izročila prvega domnevnega člana Delavske stranke Kurdistana, krajše PKK. Mahmud Tat je v Turčiji obsojen na šest let in deset mesecev zaporne kazni zaradi njegovih domnevnih povezav s PKK. Izročitev je sledila švedskemu podpisu memoranduma s Turčijo ob zaprositvi za članstvo skandinavske države v zvezi Nato. S podpisom memoranduma je Turčija pogojevala umik svojega veta na vstop Finske in Švedske v vojaško zavezništvo. Mahmud Tat, ki je na Švedskem zaprosil za azil, je tja prispel leta 2015. Na Švedskem živi več kot sto tisoč Kurdov, večina jih je tja odšla zaradi ekonomskih razlogov in sistematičnega zatiranja, ki so ga deležni v svoji domovini. Turčija in Evropska unija pojmujeta PKK kot teroristično organizacijo.

Iranski generalni državni tožilec Mohamed Džafar Montazeri je sporočil, da je iranska moralna policija razpuščena. Drugi državni organi razpustitve moralne policije niso potrdili, glede tega pa so skeptični tudi iranski mediji. Najava sledi večmesečnim protestom po smrti Mahse Amini v policijskem pridržanju – moralna policija jo je aretirala, ker je v javnosti snela hidžab. Moralna policija je Irankam iz belo-zelenih kombijev zapovedovala, naj si popravljajo naglavne rute in jih odvedla v centre za prevzgojo, če se jim je to zdelo potrebno. Montazeri je dejal tudi, da parlament in sodstvo delata na spremembi zakonodaje, ki od žensk v javnosti zahteva nošenje naglavnih rut. Konkretnejših podatkov o tem zaenkrat ni. Protestnice, ki vztrajajo na ulicah že enajst tednov, napovedujejo tridnevno stavko.

Generalni sindikat delavcev v Tuniziji nasprotuje političnemu in ekonomskemu programu trenutnega predsednika Kaisa Saieda, vključno z volitvami, napovedanimi za sedemnajsti december. Predsedniku očitajo ogrožanje demokracije in avtoritarno vladanje. Opozarjajo, da ima sindikat več kot milijon članov in lahko s stavko ohromi tunizijsko gospodarstvo. Saied je lani razpustil izvoljeni parlament, letos pa je na referendumu uspel potrditi novo ustavo. Ustava zmanjšuje moč političnih strank, saj po novem državljani več ne volijo strank, temveč posameznike. Sindikat in večina političnih strank bodo tako volitve bojkotirali. Sindikat je stavkal že oktobra letos.

Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav ustanavlja združene vojaške sile, ki bodo delovale proti džihadističnim skupinam, zagotavljale varnost in mir ter ponovno vzpostavitev ustavnega reda. Regija je bila prizorišče številnih državnih udarov. V Maliju, Gvineji in Burkina Fasu vladajo vojaške hunte, v Gospodarski skupnosti pa so predstavnike treh držav že razrešili z odločilnih organov institucije. Nigerija, Mali in Burkina Faso niso kos boju z džihadističnimi skupinami in se zanašajo na pomoč Združenih narodov, Francije in ruskih plačancev. Poleg tega so ostale zahodnoafriške države vladajoči vojaški hunti v Maliju ukazale izpustitev šestinštiridesetih vojakov Slonokoščene obale, ki so v državo prišli kot pomoč silam Združenih narodov. Če do tega ne pride, so države članice Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav pripravljene sprejeti ukrepe proti Maliju; kakšne, ni znano.

V Salvadorju je okoli deset tisoč vojakov obkolilo mesto Soyapango v boju proti tolpam. Vse ceste, ki vodijo v mesto, so zaprte, vojaki preiskujejo hiše in preverjajo identiteto oseb, ki poskušajo zapustiti mesto. Opozicija nasprotuje akciji, saj naj bi bili ljudje aretirani in pridržani brez dokazov. Marca je Nayib Bukele, ki prihaja iz vrst populistične stranke Nuevas Ideas, v državi razglasil izredno stanje zaradi nasilja, ki ga izvajajo tolpe.

OFF je pripravila vajenka Pia Zala, pomagal je Pero.

Vir fotografije: Allodium, Needpix.com