Nizozemski kmečki punt
Na Nizozemskem kmetje množično protestirajo proti ukrepom vlade, ki želi zmanjšati izpuste dušikovega oksida v zrak. Cilj ukrepov je zmanjšanje števila živinorejskih kmetij, saj 46 odstotkov vseh nizozemskih izpustov dušikovega oksida izvira iz kravjih iztrebkov. Ugotovitev izhaja iz študije nizozemskega Inštituta za javno zdravje in okolje iz leta 2019. Inštitut je krivdo za prevelike izpuste dušikovega oksida pripisal prav živinorejskemu sektorju. Vlada tako predvideva 30 odstotkov manj glav goveda, kar naj bi pomenilo 40-odstotno zmanjšanje emisij. Kmetje so mnenja, da ukrepi ne ponujajo jasne slike, kako naj bi v prihodnosti država pomagala nadomestiti tolikšen delež živinorejske dejavnosti. Kakšen problem za Nizozemsko zares predstavljajo izpusti dušikovega oksida, podrobneje opiše novinarka nizozemskega časopisa NRC Clara van de Wiel.
Administrativno sodišče je leta 2019 presodilo, da dotedanji vladni program za zmanjšanje emisij dušikovega oksida ni bil učinkovit. Leto kasneje je zato nizozemski parlament sprejel ostrejši zakon za omejevanje izpustov dušikovega oksida, ki ga pogojuje uredba Evropske unije, imenovana Natura 2000; namen te uredbe je zaščita biodiverzitete ogroženih regij. O uredbi sodelavka nevladne organizacije Corporate Europe Observatory Nina Holland.
Nizozemska je v lanskem letu izvozila za skupno več kot sto milijard evrov kmetijskih proizvodov in je tako druga največja kmetijska izvoznica na svetu. Vladni načrti zmanjšanja števila kmetij bi lahko ta izvoz prizadeli, pojasni Žiga Malek z Vrije Universiteit v Amsterdamu.
Protesti kmetov, ki vladi z blokadami in gnojenjem prometnic skušajo dopovedati, da so omenjeni ukrepi neustrezni, zastavljajo vprašanje, ali je pristop vlade do zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov zares ustrezen.
Možna rešitev za zmanjševanje dušikovih izpustov in hkrati ohranjanje čim večjega števila kmetij so predvsem rezi v drugih industrijskih sektorjih.
Pred mesecem dni je nizozemska vlada za kmetijsko reformo namenila 24 milijard evrov. Na to potezo so se nizozemski kmetje odzvali s še obsežnejšimi protesti ter blokadami distribucijskih centrov veleblagovnic in cest kakor pred dotično odločitvijo vlade. Zakaj točno naj bi se vladni denar porabil, pojasni van de Wiel.
Da bi nam dodatno pojasnili razloge za proteste, smo skušali priklicati tudi zastopnike kmetov. Na kmetijski in hortikulturni organizaciji LTO, ki zastopa več kot 35 tisoč kmetov na Nizozemskem, nam sogovorca do zaključka redakcije niso uspeli zagotoviti. Videti je, da so protesti kmetov precej razpršeni in brez centralne organizacije. Kje je upor vladnim ukrepom najmočnejši, opiše van de Wiel.
Vendar nasprotovanje vladnim ukrepom ni omejeno le na kmetijske regije.
Kmetje najmočneje nasprotujejo odkupovanju kmetij, saj vlada s tem po njihovem mnenju ne kaže nobene skrbi za prihodnost kmetov, ki bi izgubili kmetije. To je pravzaprav tudi edina skupna točka protestnikov, saj protesti kmetov niso sindikalno organizirani. V njih sodelujejo številne organizacije, kot so denimo Kmečke obrambne sile in Kmetijska in hortikulturna organizacija. Van de Wiel skuša protestniške skupine umestiti v političen kontekst.
Konservativna stranka Kmečko gibanje, ki je nastala zaradi protestov, uživa zelo veliko podporo v javnomnenjskih raziskavah. Če bo ta podporni zagon vzdrževan še naprej, je odvisno predvsem od nadaljnjega ravnanja nizozemske vlade. Ta je v svojih načrtih zaenkrat neomajna, a bo nazadnje zavoljo pomiritve protestnikov morala pristati na kompromis.
OFFsajd je pripravil vajenec Jan, pomagal je Fin.
Slika: Twitter @Lem8Lisa
Dodaj komentar
Komentiraj