Nemško veleposlaništvo v Rimu je italijansko vlado pozvalo, naj poskrbi za pomoč skoraj tisoč migrantom, ki so že več kot teden dni ujeti na krovu treh ladij. Te upravljajo norveške in nemške nevladne organizacije. Na njihove pozive malteškim in italijanskim oblastem, naj jim omogočijo varen pristan, se vladi ne odzivata. Italijanska premierka Giorgia Meloni je že pred tem zatrdila, da bi lahko ladjam humanitarnih organizacij v celoti prepovedala vstop v italijanske teritorialne vode. Izjavila je, citiramo: »Če ladja nevladne organizacije pluje pod, recimo, nemško zastavo, sta možnosti dve: ali Nemčija prizna ladjo za svojo in zanjo poskrbi ali pa ta ladja postane piratska.« Po mednarodnem pomorskem pravu je sicer država dolžna ladji v stiski omogočiti vstop v njene teritorialne vode in varen pristan.

Izraelska volilna komisija je sporočila, da jo je stranka Lìkud med volitvami v izraelski kneset zaprosila za policijske okrepitve na arabskih voliščih. Pri Likudu so trdili, da nad člani volilne komisije, ki so predstavniki desnih strank, prihaja do nasilja. To je presenetilo volilno komisijo, ki ni prejela nobenih poročil o hujših incidentih na voliščih, zaradi nenavadne izjave in želje po mirni izpeljavi volitev pa se za ukrepanje niso odločili. Eno uro po razglasitvi rezultatov vzporednih volitev je takrat še neuradni zmagovalec Benjamin Netanjàhu s ponovitvijo obtožb volitve dodatno delegitimiral. Po včerajšnji razglasitvi uradnih rezultatov je skrajno desna koalicija prejela 64 mandatov v 120-članskem knesetu. Netanjahu bo tako imel 28 dni časa za sestavo vlade. Koalicija pod vodstvom začasnega premierja Jairja Lapida je prejela 51 mandatov, preostale glasove pa manjša arabska stranka. Razglasitvi je že sledilo izraelsko zračno obstreljevanje Gaze, domnevno zaradi palestinskih raketnih napadov, za katere nobena palestinska organizacija ni sprejela odgovornosti. 

Slovaška predsednica Zuzàna Čapùtova je določila datum za referendum, na katerem bodo državljani odločali o dveh vprašanjih. S prvim vprašanjem se bo odločalo, ali državljani želijo, da aktualni vladni kabinet premierja Eduarda Hègerja odstopi. Drugo vprašanje zadeva strinjanje glede ustavne spremembe, ki bi omogočila, da se lahko mandat parlamenta zaključi na podlagi rezultatov referenduma ali na podlagi odločitve parlamenta. Referendum se bo izpeljal 21. januarja prihodnje leto. Pobudo za referendum so s približno 380 tisoč zbranih podpisov vložile opozicijske stranke Smer, Hlas in Republika. Predsednica Čaputova se je o ustavnosti referenduma posvetovala z ustavnim sodiščem, ki je prvo vprašanje označilo za neustavno. Politična nestabilnost v državi se je začela poleti, ko je opozicija pozvala vlado k odstopu. Takrat je namreč vladno koalicijo zapustila stranka Svoboda in solidarnost. Heger zato vodi nestabilno manjšinsko vlado. 

Brazilsko vrhovno sodišče je odločilo o ponovni aktivaciji Amazonskega sklada, ki je namenjen boju proti izsekavanju amazonskega gozda. Sklad je leta 2019 zamrznil zdaj že nekdanji predsednik Jair Bolsonaro, ko je zaradi nikoli pojasnjenih nepravilnosti razpustil dva ključna odbora. Tudi to je omogočilo vedno večje izsekavanje pragozda, ki je bilo med Bolsonarovo vladavino najbolj intenzivno v zadnjih 15 letih. Sklad, vreden okoli 600 milijonov evrov, bodo morali v 60 dneh aktivirati, kar bo pomagalo novoizvoljenemu predsedniku in ustanovitelju sklada Lùli da Silvi pri doseganju njegove obljube o prenehanju izsekavanja pragozda. 

Generalna skupščina Združenih narodov je s 185 glasovi izglasovala resolucijo, s katero zahteva, da Združene države Amerike odpravijo gospodarski embargo Kube. Proti resoluciji so glasovali le ZDA in Izrael. Glasovanja sta se vzdržali Brazilija in Ukrajina. Združeni narodi so o ameriški gospodarski blokadi Kube, ki onemogoča trgovanje med državama in traja že več kot šestdeset let, odločali že tridesetkrat, vsakič so pozvali k odpravi embarga. Združene države pri blokadi vztrajajo, ker naj bi se s tem borili za svoboščine in boljši ekonomski položaj Kubancev. Vendar je ameriški embargo med glavnimi dejavniki za gospodarsko nestabilnost Kube. 

Turška vlada je sklenila odpisati dolgove v višini 1,6 milijarde evrov. Vlada namerava med drugim odpisati del študentskih dolgov, neplačane račune za komunalne storitve in denarne kazni iz časa, ko so veljali ukrepi za omejevanje širjenja novega koronavirusa. Okoli pet in pol milijonov študentov ni bilo zmožnih odplačati svojih dolgov, na podlagi nove zakonodaje pa bodo morali odplačati zgolj glavnico, brez obresti. S tem je vlada začasno odpravila vpliv visoke inflacije na zviševanje skupne vrednosti posojil. Vlada, ki jo vodi predsednik Recep Tayyip Erdoğan, se je za potezo odločila pred predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami, ki bodo naslednjo leto. 

Sodišče v Albaniji je ukazalo zaplembo in prenos lastništva televizijskega kanala Ora News na državo. Odločitev sledi obtožnici tožilstva, ki je mogula Yllija Ndroqija, lastnika postaje, ki v Albaniji velja za kritično do oblasti, bremenilo, da njegovo več milijonov evrov vredno premoženje nima legalnega izvora. Tako imenovana protimafijska zakonodaja albanskim oblastem omogoča, da zasežejo lastnino, pri kateri lastniki ne morejo pojasniti izvora. Država jo lahko zaseže brez dokazov, da ima premoženje res nelegalen izvor. Odvetnik lastnika televizijskega kanala, ki je sicer v preteklosti bil osumljen trgovanja s heroinom, je že napovedal pritožbo na odločitev sodišča.

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve je v postopku inšpekcijskega nadzora zoper televizijski program Nova24TV prepoznala spodbujanje nasilja in sovraštva do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi prepričanja, političnega ali drugega mnenja. Gre za oddajo »Kdo vam laže?«, ki je bila predvajana 28. junija. Nova24TV mora tako umakniti sporni odsek oddaje, ki tudi ne bo smel biti več dostopen na katerikoli avdiovizualni medijski storitvi v lasti Nova24TV. Prav tako bodo morali v tridesetih dneh zaposlene seznaniti z odločbo in oblikovati smernice za preprečevanje spodbujanja nasilja ali sovraštva v vseh programskih vsebinah lastne produkcije.

Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, ki je bil 14. oktobra začasno izklopljen iz omrežja, predvidoma ne bo deloval do sredine novembra. Po prvotnih načrtih bi morali šesti blok v omrežje priključiti drugega novembra. Oktobra so šesti blok izklopili, da bi premog privarčevali za zimske mesece, ko bodo potrebe po elektriki večje in bo uvoz električne energije še dražji kot zdaj. 

OFF sta pisala vajenec Tilen in Ajda.

Vir fotografije: Massimo Sestini/Polaris, flickr, creative commons