V Strasbourgu se je začela prva seja novega sklica Evropskega parlamenta. Novoizvoljene poslanke so že potrdile novo staro predsednico Evropskega parlamenta, konservativno Maltežanko Roberto Metsolo, ki je prejela 562 glasov. Njena edina protikandidatka je bila kandidatka Levice, Španka Irene Montero. Metsola je izbranka vladajoče neformalne evropske koalicije in je del širšega kadrovskega razreza. Montero, ki se je v nagovoru zavzela za konec genocida v Palestini, zeleno in antifašistično Evropo ter pravice delavk, žensk in LGBT skupnosti, je prepričala le 61 poslank. Poslanke sedaj glasujejo še o štirinajstih podpredsednicah parlamenta. V četrtek pa bo na dnevnem redu še glasovanje o predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen.

Evropska komisija se je odločila za bojkot madžarskega polletnega predsedovanja Svetu Evropske Unije. Gre za odziv na nedavne obiske Viktorja Orbana v Moskvi in Pekingu ob prevzemu predsedovanja Svetu EU brez predhodnega usklajevanja z ostalimi voditeljicami držav članic, kar v komisiji vidijo kot rušenje politične enotnosti v Uniji. Evropska komisija tako ob začetku predsedovanja ne bo obiskala Budimpešte, kot je sicer v navadi. Prav tako se neformalnih zasedanj ministric v Budimpešti ne bodo udeleževale komisarke, temveč visoke uradnice. Podobno odločitev je sprejelo več držav članic, med drugim Švedska, Finska, Litva, Latvija, Estonija in Poljska, ki na ta srečanja ne bodo pošiljale ministric, temveč državne sekretarke. Podpredsednik slovenske vlade Luka Mesec je sporočil, da se bo vlada o tem še pogovorila in se uskladila z ostalimi članicami.

Nemška notranja ministrica Nancy Faeser je prepovedala revijo Compact, ki velja za osrednje glasilo desničarskih ekstremistov. Urad za zaščito ustave je revijo sicer že pred časom označil za skrajno. Notranje ministrstvo je hkrati sporočilo, da danes tudi že potekajo racije v prostorih medija ter domovih vodstva revije, v katerih želijo zaseči premoženje in dokazno gradivo. Naklada revije sicer znaša 40 tisoč izvodov mesečno, k njej pa spadata tudi spletni portal in televizijska oddaja, ki je dostopna na YouTubu. Oddaje povprečno dosegajo do sto tisoč ogledov, nekateri dokumentarni filmi pa imajo tudi milijon ogledov. V skladu z odločitvijo ministrice mora izdajatelj prenehati z izdajanjem revije, odstraniti pa mora tudi spletni portal in vse videoposnetke. Voditelja skrajno desne Alternative za Nemčijo sta prepoved označila kot močan udarec proti svobodi medijev, ministrico pa obtožila zlorabe položaja z namenom onemogočanja kritičnega mišljenja. 

Republikanski predsedniški kandidat – Van Gogh 21. stoletja Donald Trump je za svojega podpredsedniškega kandidata izbral ohajskega senatorja J. D. Vancea. Trumpovo izbiro so na Republikanski nacionalni konvenciji v Milwaukeeju potrdile tudi delegatke. Vance je še leta 2016, ko je Trump prvič kandidiral za predsednika države, tega označil kot idiota, predloge njegovih politik pa vse od nemoralnih do absurdnih. Trumpa je javno označil za heroin ljudstva, v razkritih zasebnih sporočilih pa kot ameriškega Hitlerja. Na drugi strani je sebe opisoval kot never-Trump guya in povedal, da je leta 2016 glasoval za tretjega kandidata. Danes pravi, da se je motil. Vance bo kot podpredsedniški kandidat nadomestil Mika Pencea, ki je funkcijo podpredsednika opravljal v prvem Trumpovem mandatu, politično pa sta se razšla po tem, ko je Pence obsodil šestojanuarski poskus državnega udara. Pence na letošnjih volitvah Trumpa ne podpira.

V Bangladešu, pa ne tistem na Kolodvorski, se nadaljujejo študentski protesti. Gre za prve večje proteste od začetka petega mandata bangladeške predsednice vlade Šejk Hasine, ki je funkcijo zasedla po zmagi na volitvah, ki jih je opozicija bojkotirala. Na protestih, na katerih študentke nasprotujejo posebnim kvotam za vladne službe in provladnemu študentskemu telesu, je bilo včeraj ranjenih več kot sto ljudi. Policija se je nad protestnice spravila s solzivcem in palicami. Sistem kvot predvideva kvote zaposlovanja v vladnih službah za različne skupine ljudi, med drugim 30-odstotno kvoto za otroke borcev v vojni za neodvisnost od Pakistana leta 1971, čemur protestnice ostro nasprotujejo. Sistem je bil sicer leta 2018 ukinjen, a ga je bangladeško vrhovno sodišče prejšnji mesec povrnilo. Protestnice sicer podpirajo 6-odstotno kvoto zaposlovanja za ljudi z ovirami ter pripadnice etničnih manjšin.

Protestom ni konec niti v Keniji, kjer protestnice zahtevajo odstop kenijskega predsednika Williama Rute zaradi nove davčne zakonodaje. Policija jih je sicer poskusila razgnati s solzivcem. Solzivec so uporabili tudi proti več manjšim in miroljubnim skupinam protestnikov. Organizatorji protestov pozivajo k popolni blokadi države. V prestolnici Nairobi so zaradi poškodb s solzivcem v bolnišnico med drugim odpeljali nosečo žensko. Policija trdi, da so se v protestniško gibanje infiltrirali pripadniki nasilnih tolp, na drugi strani pa med protestnicami vlada prepričanje, da je infiltracija del vladnega načrta. Ruto je zakon, ki predvideva zlasti obdavčitev osnovnih življenjskih potrebščin, po začetku protestov prejšnji mesec vrnil v parlamentarno obravnavo s pozivom, naj ga poslanci zavrnejo. 

Ruandski predsednik Paul Kagame si je na predsedniških volitvah priboril še četrti mandat. Po 80 odstotkih preštetih glasovnic je zanj glasovalo več kot 99 odstotkov vseh volivk, njegova protikandidata pa sta skupno prejela manj kot odstotek glasov. Ostale protikandidate je že prej izločilo sodišče. Hkrati s predsedniškimi volitvami so potekale tudi parlamentarne volitve. Rezultati naj bi bili znani konec tedna. Kagame državo vodi že od leta 2000, zmagal pa je na trojih volitvah. Sprememba ustave z ustavnim referendumom leta 2015 je omejitev mandatov povečala z dveh na tri, hkrati pa zmanjšala dolžino mandata s sedem na pet let. Je pa sprememba ustave hkrati določila izjemo za Kagameja, ki ima tako možnost po treh sedemletnih mandatih državo voditi še dva petletna mandata. 

Vlada je na dopisni seji za državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu imenovala Milana Brgleza, nekdanjega predsednika državnega zbora, evropskega poslanca in nesojenega predsednika Socialnih demokratov. Funkcijo bo začel opravljati jutri. Po poročanju portala N1 premier nad izbiro ministrice Andreje Katič sprva ni bil navdušen, saj naj bi si tam želel nekoga s pravosodnimi izkušnjami, a je po posredovanju predsednika stranke Matjaža Hana predlog vseeno uvrstil na dnevni red.