Proti cekinom v davčno ruto
Kenijski predsednik William Ruto je finančni zakon, ki je povod za nastanek enega najmnožičnejših protestniških gibanj v zgodovini samostojne države, vrnil v parlamentarno obravnavo. Parlament je zakon, s katerim vlada namerava obdavčiti storitve in dobrine v uporabi slehernika, potrdil včeraj, manjkal pa mu je le še podpis predsednika. V skladu s proceduro lahko parlament zakon zdaj znova spremeni in skuša s tem pomiriti ljudstvo.
Kmalu po včerajšnji potrditvi zakona so v parlament vdrli protestniki, ki so za kratek čas zavzeli sejni dvorani zgornjega in spodnjega doma. Policija je proteste, ki po vsej državi potekajo več kot teden dni, skušala nasilno zatreti. Simon Kigondu, predsednik Kenijske medicinske organizacije, je zatrdil, da je policija samo včeraj ubila vsaj 13 protestnikov, in dodal, da ni še nikdar videl take stopnje nasilja proti neoboroženim ljudem. Ljudstvo je napadlo tudi več zasebnih domovanj poslancev vladajoče koalicije Kenya Kwanza, v prevodu Najprej Kenija. Obrambno ministrstvo je v pomoč policiji na ulice sklenilo poslati vojsko, kar je v skladu z ustavo danes potrdil še parlament.
Pri protestih je po besedah Winnie Mitullah, politologinje z Univerze v Nairobiju, novo to, da jih ne organizira parlamentarna opozicija. Večino protestnikov sestavljajo mladi Kenijci, ki jih mediji naslavljajo kot pripadnike generacije z.
Po včerajšnjem vdoru v parlament je predsednik Ruto protestnike obtožil zločina izdaje države. Zatrtje protestov z vojsko pri tem ni dober znak, opozarja sogovornica.
Kot je pojasnila Mitullah, protestov samo s silo ne bo mogoče končati, saj nimajo vodij, ki bi jih lahko zaprli ali umorili, ampak so heterogeni. Situacijo, v kateri potekajo protesti, opiše kenijska državljanka Natalie Sifuma.
Čeprav protesti še nimajo skupne ideologije ali vzpostavljene pozitivne ideje nove ureditve oblasti, jim kenijski levičarji že skušajo pripisovati revolucionaren potencial. A za zdaj so usmerjeni proti finančnemu zakonu in proti vladi. Ta v očeh protestnikov nesmotrno porablja denar, ki ga zdaj hoče več zbrati pri ljudeh. Podrobneje Mitullah:
Finančni zakon je po argumentih vlade nujen za zmanjšanje dolga države. Kenija je namreč globoko zadolžena, glavnino zunanjega dolga ima predvsem do kitajskih posojilodajalcev. Prav tako je vzhodnoafriška država v programu Mednarodnega denarnega sklada, ki v zameno za posojila prigovarja k dvigu davčnih prihodkov, torej k višjim davkom. Med drugim je to vlada Williama Ruta, ki je oblast prevzel pred dvema letoma, skušala storiti z uvedbo davka na dodano vrednost na kruh. A to je po protestih obljubila vreči iz zakona. Ramah Nyang, kenijski novinar kitajske globalne televizijske mreže, znane kot CGTN, povzame, kaj je vlada odstranila iz finančnega zakona.
Namesto tega skuša vlada z ločenim zakonom uvesti nov davek na energijo.
Nyang povzame še ključne ukrepe, ki v zakonu ostajajo.
Ukrepi, ki jih je opisal Nyang – denimo dvig davka za razvoj železnic – se na prvi pogled ne zdijo tako veliko breme za kenijske davkoplačevalce, da bi morali vdreti v parlament. A v kontekstu padca kupne moči prebivalstva od leta 2019 do leta 2023 za deset odstotkov je za Kenijce vsak nov prispevek državi močno vprašljiv. Kaj vse je prizadelo kenijsko prebivalstvo v zadnjih štirih letih, opiše Nyang.
Ruto vztraja, da bo revne, podjetja in državni dolg rešil, ne da bi državo dodatno zadolževal. Poskus uvajanja novih davkov moramo videti v tej luči. Že lani je vlada uspela dvigniti ali uvesti nov davek na treh področjih. Gre za prispevek za socialno varnost, zdravstveni prispevek in davek za socialna stanovanja. Prebivalstvo ni pričakovalo, da bo Ruto še letos poskušal uvesti dodatne davke, opiše Mitullah.
Cilj Ruta je torej vsaj na papirju plemenit – pomagati revnim. A denimo, uvedba davka za socialna stanovanja, o kateri še zmeraj odločajo sodišča, do končne odločitve pa Kenijci davek plačujejo, ni privedla do množične izgradnje dostopnih stanovanj.
Na oblast se je Ruto zavihtel prav z diskurzom o tem, da bo pomagal tako imenovanim hustlerjem, torej mladim brez rednih služb, ki večinoma prihajajo iz revnih družin. V zahodnem diskurzu gre za generacijo z. Mitullah poudarja, da je pravzaprav večina kenijskega prebivalstva hustlerskega, prav oni pa so na prvih frontah protestov.
Dodaj komentar
Komentiraj