Danes ponoči po našem času je zaprisegel nov sklic kongresa ZDA. V predstavniškem domu, v katerem imajo večino demokrati, je bila za voditeljico znova izvoljena Nancy Pelosi. Večina v senatu zaenkrat še ni znana, saj čakajo na izide jutrišnjega drugega kroga senatorskih volitev v Georgii. Niso pa prihajajoče volitve edino, kar v Georgii dviguje politično vročico.  Včerajšnje razkritje posnetka telefonskega pogovora, ki ga je objavil Washington Post, na katerem odhajajoči predsednik Donald Trump pritiska na državnega sekretarja Georgie, sicer republikanca Brada Raffenspergerja, naj mu najde dovolj glasov za zmago, pa je zgolj še eno poglavje političnih pretresov. Naslednjega piše del republikanskih senatorjev in predstavnikov, ki je napovedal, da bo vložil skupni ugovor na Bidnovo zmago. Čeprav gre za pretežno simbolno dejanje, to kaže na globoko razklanost znotraj polov v ZDA in med njima.

Prvostopenjsko sodišče je danes v Londonu odločilo, da ne bo omogočilo izročitve Juliana Assangea  ZDA. Ta želi ustanovitelju WikiLeaksa soditi na svojih tleh zaradi izdajanja zaupnih informacij, ki bi ogrožale življenja Američanov. Sodišče je zahtevo ZDA sicer označilo za ustrezno, vendar jo je v danem primeru zavrnilo z utemeljitvijo, da bi lahko izročitev in razmere v ameriških zaporih dodatno ogrozile šibko mentalno zdravje Assangea in ga privedle do skrajnih dejanj v škodo njegovega zdravja. Ameriška stran bo verjetno izkoristila možnost pritožbe.

Iranske oblasti so sporočile, da so ponovno začele z obogatitvijo urana na 20 odstotkov. Mednarodna agencija za jedrsko varnost je sporočila, da spremlja dejanja Teherana. Tovrstna dejanja bi po mnenju poznavalcev otežila izpolnitev zaveze prihajajočega ameriškega predsednika Joeja Bidna, da ponovno sklene sporazum z Iranom. Bodoči voditelj bo imel več težav s prepričevanjem domače politike, da želi Iran doseči sporazum. Ob tem bi lahko novo bogatenje urana Irana prispevalo k novemu skrajnemu odgovoru Izraela, ki se boji, da bi v regiji še kdo premogel jedrsko orožje.

V nedeljo so v Kairu predstavniki Egipta, Etiopije ter Sudana začeli z novim krogom pogajanj o etiopskem jezu na reki Nil. Etiopija je s postavitvijo jezu, vrednega več kot 3 milijarde evrov, postavila pod vprašaj prihodnje zaloge vode Sudana ter Egipta, s tem pa nadaljuje s širjenjem lastnega vpliva. Zajezitev reke bi močno spremenila vodostaj reke, ki predstavlja osrednji vir pitne vode in gonilo gospodarstva za obe državi. Etiopija je jez postavila v želji po hitrejši elektrifikaciji in z namenom namakanja.

Uporniki, zbrani v Koaliciji domoljubov za spremembe, so v Srednjeafriški republiki dan pred napovedano razglasitvijo rezultatov predsedniških volitev zavzeli manjše mesto Bangassou. V zadnjih tednih so skupine upornikov napadle več mest, trenutno imajo pod nadzorom dve tretjini države. Razlog za napade so predsedniške volitve, ki so potekale pred dobrim tednom in jih opozicija ne priznava, saj naj bi šlo za prirejanje rezultatov. Vlada govorice zavrača, za napad pa obdolžuje bivšega predsednika države Françoisa Bozizéja, znanega podpornika oboroženih upornikov. Bozizé, ki je na oblast prišel z državnim udarom, je bil leta 2013 med spopadi izgnan, oblast pa je prevzela večinsko muslimanska koalicija Seleka.

V oboroženem napadu islamskih skrajnežev v zahodnem Nigru je bilo ubitih vsaj 100 ljudi. Uradno odgovornosti še ni prevzel nihče, notranji minister Alkache Alhada  je za napad obdolžil skrajne džihadistične skupine, ki prisegajo zvestobo Al Kaidi in Islamski državi. Do napada je prišlo na dan razglasitve rezultatov prvega kroga predsedniških volitev. Regija Tillabéri, ki meji na Mali in Burkina Faso, že dalj časa trpi zaradi stalnega nasilja oboroženih islamističnih skupin. Samo zaradi verskega nasilja je v letu 2019 po poročanju Združenih narodov v regiji umrlo več kot 4000 ljudi. Po trditvah Alhade naj bi se napadalci maščevali za poboj dveh džihadističnih borcev.

Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je izdala odločitev o sofinanciranju obratovalnih stroškov v gostinstvu in turizmu v višini 36,2 milijona evrov. Namen razpisa je zagotoviti pomoč pri plačevanju stroškov, ki so nastali zaradi izpada prihodkov kot posledica novega koronavirusa. Približno tri četrtine sredstev bo prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj. Podjetja v gostinstvu in turizmu zaradi ukrepov proti širjenju okužb ne morejo delovati, kljub temu pa določeni nujni stroški za preživetje podjetij ostajajo.

Po poročanju Ambasade Rog je bil včeraj v Centru za tujce v Postojni eden izmed dveh domnevnih storilcev sredinega požara, ki je izbruhnil v Centru, žrtev policijskega nasilja. Po lastnih navedbah ga je več policistov pretepalo in zmerjalo z rasističnimi izrazi. Policija dogodka še ni komentirala. Razmere na migrantski poti so vse slabše tudi v Bosni, predvsem v centru Lipa, več o tem pa lahko slišite v OFFsajdu ob petih.

 OFF sta pripravila vajenca Dominik in Gal, mentoriral je Koruza.