Poročilo o poročilu
Izšlo je dolgo pričakovano poročilo varuha človekovih pravic Petra Svetine o izvajanju pridržanj v Centru za tujce v Velikem Otoku pri Postojni. Varuh ugotavlja, da je nastanitev prosilcev za mednarodno zaščito v zabojnikih “na meji sprejemljivega”, saj naj bi bile osebe v zabojnikih lahko nastanjene največ do 14 dni, a so v praksi zaprte tudi po več kot mesec. Varuh trdi, da naj v centru ne bi vodili evidenc o tem, koliko časa je posamezna oseba tako nameščena, in da “ni videti varovalnih mehanizmov, ki bi preprečevali, da so posamezniki v zabojnikih daljši čas”. Podrobnejša vsebina poročila sledi v nadaljevanju, sedaj pa prisluhnimo mnenju Mihe Blažiča iz Delovne skupine za azil:
Argument policije za dvotedenske nastanitve tujcev v zabojnikih je bil zdravstvene narave, češ da izvajajo preventivno karanteno ob prihodu s Hrvaške. Svetine to ne prepriča, saj v zabojnikih ni bilo zagotovljenega ustreznega prezračevanja, prav tako pa pridržani niso nosili zaščitnih mask. “Varuh ugotavlja, da se je pri odločitvi za zabojniški tip nastanitve v Centru za tujce izjemno selektivno upoštevalo javno dostopna priporočila NIJZ.” V nekaterih primerih naj bi bil postopek pridržanja oseb celo v neskladju s pravom Evropske unije. Gre za situacijo, ko policija tujca, ki je zaprosil za azil oziroma o tem izrazil namero, pridrži v Centru, pri čemer se sklicuje na Zakon o tujcih. Slednji namreč ureja status “nezakonito prebivajočih tujcev”, ki pa preneha takoj, ko oseba zaprosi za mednarodno zaščito.
Policija je z zapiranjem prosilcev za azil v Center za tujce pričela junija. V internem dokumentu policije, ki ga je uspel pridobiti Pop TV, je razvidno, da naj bi pri tem šlo za odvračalno prakso, katere učinek bi bil, kot pravi dotični dokument, zmanjšana “privlačnost smeri nezakonitega potovanja preko naše države”. Poskusno obdobje naj bi sprva trajalo en mesec, a se je krepko zavleklo in ni najbolj jasno, ali ni še zdaj v uporabi, čeprav manj pogosto. Varuh je tovrstno početje označil za vprašljivo, odrejanje pridržanja pa “tudi ne more biti upravičeno, da bi se dosegli sistemski učinki in odvračanje migrantov”.
Logična posledica spremenjenega postopka je bilo povečanje števila zaprtih in s tem poslabšanje razmer v že tako natrpanem Centru za tujce. Tako se je v poletnih mesecih odvilo več protestov zaprtih tujcev in prosilcev, prišlo pa je tudi do gladovnih stavk, samopoškodovanja in poskusov samomora. Kljub temu da se je število pridržanih oseb v zadnjih mesecih zmanjšalo, pa to še ni konec zgodbe. Več Blažič:
Policija si je pri “vzpostavljanju reda” pomagala s psi, s katerimi naj bi izvajali nočne patrulje med zabojniki. Dogodek, ki mu varuh namenja največ pozornosti, pa je prisotnost psa v jedilnici med večerjo. Policija se izgovarja, češ da “službeni pes ni neposredno deloval s telesom ali z ugrizom na osebe, nastanjene v Centru za tujce, zato naj v postopkih policistov ne bi bil uporabljen kot prisilno sredstvo skladno s 85. členom Zakona o nalogah in pooblastilih policije”. A policija sme uporabiti psa na povodcu z nagobčnikom, tako varuh, le v primeru, da ne more “drugače obvladati aktivnega upiranja ali odvrniti napada”. Prakso uporabe psov je tako označil za neprimerno.
Točke poročila smo s tem obdelali, čeprav na kratko. Vprašanje je, kaj zdaj? Svetina je pred objavo zahteval pojasnila od Ministrstva za notranje zadeve in pri tem ugotovil, “da MNZ v bistvenem ni oporekalo njegovim ugotovitvam in da je zagotovilo, da se bo položaj pridržanih v zabojnikih Centra za tujce izboljšal tako glede dejanskih pogojev bivanja kot glede pravne varnosti”.
Varuha za komentar nismo uspeli pridobiti.
Dodaj komentar
Komentiraj