V Izraelu je prišlo do razpustitve parlamenta, potem ko vladajoča koalicija Likuda ter Modre in bele stranke ni dosegla dogovora o sprejemu proračuna. V skladu s koalicijsko pogodbo bi moral kneset odločati o proračunih za leti 2020 in 2021, a je premier Benjamin Netanjahu vztrajal pri potrditvi proračuna samo za to leto. Kot razlog za takšno odločitev je navajal krizo, povezano s pandemijo covida-19, a Beni Gantz, obrambni minister ter predsednik Modre in bele stranke, ki bi moral čez eno leto na polovici mandata na mestu premierja naslediti Netanjahuja, temu ne verjame. Meni, da gre za manever, s katerim se želi Netanjahu izogniti predaji oblasti in sojenje, ki se mu obeta zaradi obtožb o korupciji, pričakati na najpomembnejši politični funkciji v Izraelu. Dolgoletna tekmeca sta dogovor o vladi narodne enotnosti dosegla maja letos; prvih 18 mesecev naj bi jo vodil Netanjahu, nato pa bi novembra posle prevzel Gantz, če ga tudi tokrat ne bi ukanil tako imenovani Bibi.

Da bi se Izrael izognil še večji politični krizi, je vlada kot nadomestek proračuna potrdila finančni načrt. Predčasne volitve, že četrte v dveh letih, bodo predvidoma 23. marca.

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal zakon, ki predsednikom države po koncu opravljanja funkcije podeljuje dosmrtno imuniteto. Zakon, ki sodi v del ustavnih dopolnil, sprejetih julija na referendumu, nekdanje predsednike in člane njihovih družin ščiti pred sodnim pregonom, aretacijami in zaslišanji. Ruskim predsednikom je že sedaj pripadala imuniteta, ki onemogoča pregon kaznivih dejanj, zagrešenih v času mandata, poleg njenega podaljšanja do predsednikove smrti pa zakon prinaša tudi otežen postopek odvzema tega privilegija, ki je mogoč le v primeru izdaje ali drugih hudih zločinov. Podpisani zakon tudi omogoča, da nekdanji predsednik po odhodu iz kremeljske palače postane dosmrtni senator v zgornjem domu ruskega parlamenta, to je svet federacije. Putin tega položaja kaj kmalu bržkone še ne bo zasedel, saj mu prej omenjene ustavne spremembe omogočajo, da se po izteku trenutnega mandata leta 2024 poteguje še za dva, s čimer bi na predsedniški funkciji teoretično lahko ostal do leta 2036.

Na lokalnih volitvah v indijskem delu pokrajine Kašmir je zmagalo Ljudsko zavezništvo za deklaracijo Gupkar, poznano pod kratico PAGD. V tamkajšnjem 280-članskem okrožnem svetu je proindijsko zavezništvo, ki pa se zavzema za avtonomijo Kašmirja, dobilo 112 sedežev. Hindujska nacionalistična stranka Bharatija Džanata, bolje poznana pod kratico BJP, ki jo vodi indijski premier Narendra Modi, je osvojila 49 sedežev, glavna predstavnica opozicije, Kongresna stranka, pa 26. Udeležba na volitvah, ki so v dvajsetih okrožjih v osmih fazah potekale od 28. novembra do 19. decembra, je bila 51-odstotna, skupaj je glasovalo nekaj več kot tri milijone ljudi. Uspeh zavezništva PAGD gre pripisati povezovanju dveh osrednjih regionalnih političnih sil – Nacionalne konference, ki je v Kašmirju večinoma vladala zadnjih sedemdeset let, in Ljudske demokratske stranke. Tema so se pridružile še druge, manjše stranke. Zavezništvo je pred volitvami nastalo na podlagi skupnih prizadevanj za ponovno vzpostavitev dveh členov indijske ustave, to sta 370. in 35.a člen, ki sta ju indijski parlament in predsednik Ram Nath Kovind iz ustave črtala avgusta lani. 370. člen je indijskima zveznima državama Džamu in Kašmir zagotavljal avtonomijo, 35.a pa je lokalni vladi podeljeval pristojnost vodenja evidence o tem, kdo ima v zvezni državi stalno prebivališče.

Na kratko še ostajamo v Indiji. BJP, stranka premierja Modija, je prvič jasno izrazila namero vlade, da ta ne bo popustila zahtevam kmetov, ki stavkajo že mesec dni. Gopa Krishna Agarwal, tiskovni predstavnik BJP, je dejal, da ima vlada podporo več kmečkih organizacij in da ne bo razveljavila zakonov, namenjenih liberalizaciji kmetijstva. Ti v indijski kmetijski sektor prinašajo najobsežnejše spremembe v zadnjih desetletjih, ceno deregulacije pa bodo, če vlada tudi v prihodnje ne bo popustila, plačali kmetje, ki se že sedaj soočajo z izjemno nizkimi odkupnimi cenami pridelkov.

V sudanski prestolnici Kartum so se včeraj začeli dvodnevni pogovori o določanju sudansko-etiopske meje. Do njih prihaja tedeni dni po tem, ko naj bi enota sudanske vojske padla v etiopsko zasedo; štirje sudanski vojaki so umrli, več kot dvajset je bilo ranjenih. Kot je povedal etiopski zunanji minister in podpredsednik vlade Demeke Mekonnen, nedavno nasilje ne odraža sicer prijateljskih vezi med državama, hkrati pa se je zavzel za reševanje obmejnih sporov v okviru obstoječih mehanizmov. Med Sudanom in Etiopijo poteka 1600 kilometrov dolga meja, zadnji pogovori o demarkaciji pa so potekali med letoma 2002 in 2006. Med najbolj problematične dele sodi 250 kvadratnih kilometrov velik rodovitni pas zemlje, ki ga povečini obdelujejo etiopski kmetje, čeprav ga ima Sudan za del svojega ozemlja. Do napetosti na meji je v zadnjem času prihajalo tudi zaradi posredovanja etiopske vojske v regiji Tigraj, ki na Sudan meji na severozahodu in od koder je v obmejna sudanska mesta pred spopadi zbežalo na desettisoče beguncev.

V Južnoafriški republiki, ki je trenutno sredi drugega vala covida-19, se je pojavil nov različek virusa SARS-CoV-2. Podobno kot novoodkriti različek iz Velike Britanije se južnoafriški hitro širi med populacijo, zaradi česar sklepajo, da je bolj infektiven kot nemutirana različica. Potencialna višja infektivnost je najverjetneje posledica treh mutacij v virusnem proteinu S, ki omogočajo močnejšo vezavo na virusovo tarčo na površini človeških celic. Različek se je najverjetneje razvil že avgusta, vendar ga do nedavnega niso zaznali, zaradi česar tudi še ni znano, ali ima bolezen pri njem drugačen potek. Kljub potencialno večji infektivnosti so celokupne spremembe proteina S majhne v primerjavi z nemutiranim virusom, zaradi česar raziskovalci in raziskovalke upajo, da trenutna sprememba ne bo imela posledic na učinkovitost cepiv proti SARS-CoV-2. Spomnimo, da razlike med virusi SARS-CoV-2 niso redkost, saj se redno pojavljajo pri replikaciji virusa. Večina mutacij med virusi sicer ne vpliva znatno na funkcionalnost virusa.

Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja za otroke s posebnimi potrebami in vladi naložilo ponovni začetek izvajanja programov za te otroke. Skrajni rok za sprejetje normativnega okvira, ki bo omogočil odpiranje šol in zavodov za otroke s posebnimi potrebami, je 4. januar.

Minister proti kulturi, khm, za kulturo Vasko Simoniti je za novega direktorja Muzeja novejše zgodovine Slovenije imenoval Jožeta Dežmana, siceršnjega predsednika vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Petletno direktorovanje bo od Kaje Širok prevzel 1. februarja prihodnje leto. Na ploščadi pred muzejem, pa tudi pred nekaterimi drugimi kulturnimi institucijami, se je ponoči sicer pojavil napis »SRAMOTA«.