Normalen OFF

Normalen OFF

Aktualno-politična novica
25. 10. 2019 - 15.00
 / OFF

Po tritedenskem premoru se protesti v Iraku nadaljujejo. Protesti proti korupciji, nezaposlenosti in pomanjkanju vode in elektrike so se začeli v začetku oktobra. Raziskava, ki jo je naročila vlada, je potrdila, da so varnostne sile uporabljale prekomerno silo. Kljub obljubi o prenehanju nasilja pa so se varnostne sile tega ponovno poslužile. Protest, ki so ga organizirali po družabnih omrežjih in ki ga sestavljajo večinoma mladi nezaposleni moški, je potekal na centralnem trgu Tahrir. Iraški premier Adil Abdul-Mahdi je zjutraj obljubil rekonstrukcijo vlade in reforme naslednji teden, demonstrantom pa sporočil, da imajo pravico do mirnih protestov. Zahteva demonstrantov je ”odhod kradljivskega režima”, saj v državi, ki je nadvse bogata z nafto, stalno primanjkuje elektrike in pitne vode. Irak je sicer 12. na listi najbolj korumpiranih držav sveta. 

Mednarodno priznana jemenska vlada in separatisti z juga Jemna so sklenili dogovor o delitvi oblasti. Južni tranzicijski svet bo dobil več ministrskih položajev, in sicer polovico. Oblikovana vlada bo imela 24 ministrov s po dvanajstimi predstavniki z obeh strani. Vlada se bo tako teden dni po podpisu sporazuma lahko vrnila v Aden, nad katerim so sile separatističnega Južnega tranzicijskega sveta avgusta prevzele nadzor. Leta 2014 se je v Aden zatekla mednarodno priznana vlada, ko so jo iz prestolnice Sane pregnali hutijski uporniki. Južni separatisti in vladne sile so se od takrat do avgusta letos skupaj borili proti Hutijem. Zadnje tedne so med vlado in separatisti potekala pogajanja pod pokroviteljstvom Saudove Arabije.

V Bocvani je na sredinih volitvah po delnih rezultatih z 51 odstotki glasov slavila vladajoča Bocvanska demokratična stranka, ki si je zagotovila 29 sedežev v 57-članskem parlamentu. Sledila je glavna opozicijska stranka Krovna mreža za demokratične spremembe s 13 sedeži, Bocvanska patriotska fronta s tremi in Progresivno zavezništvo z enim. Vladajoča stranka, na oblasti od leta 1965, zastopa predvsem etnično skupino Tswana, ki tvori 80 odstotkov bocvanskega prebivalstva. Predsednik države Mokgweetsi Masisi iz vladajoče stranke je priljubljenost dela prebivalstva pridobil z bojem proti korupciji, predvsem pa z deregulacijo lova na slone.

V severno Sirijo je prispelo okoli 300 vojaških policistov iz severnokavkaške ruske regije Čečenije, ki bodo pomagali sirskim Kurdom, da se umaknejo iz 30-kilometrskega pasu ob meji s Turčijo, so sporočili iz Rusije. Za to bodo imeli malo več kot 150 ur, za kolikor je Turčija podaljšala premirje. Rusija je prav tako poslala 20 oklepnih vozil z nalogo zagotavljanja varnosti in miru na severu Sirije. Po umiku Kurdov bodo nadzor nad severno Sirijo prevzele skupne turško-ruske patrulje.

Premier Velike Britanije Boris Johnson je predlagal parlamentarne volitve 12. decembra. Vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn je dejal, da bo predčasne volitve podprl samo pod pogojem, da bo Evropska unija odobrila preložitev brexita na 31. januar. Johnson je poslancem ponudil več časa za razmislek o brexitu, vendar le pod pogojem, da bodo izvedene omenjene predčasne volitve. O prelogu bo parlament glasoval naslednji teden. Države članic EU so preložile odločitev o tem, za kako dolgo bodo brexit preložile, strinjajo pa se o preložitvi.

Vlada je zavrnila predlog Levice o spremembi zakonodaje, ki naj bi dokončno ukinila dodatno zdravstveno zavarovanje v letu 2021. Svojo odločitev so v vladi opravičili s tem, da pri predlogu ne gre za dolgoročno finančno vzdržnost sistema zdravstvenega zavarovanja. Navedli so, da predlogu sicer ne nasprotujejo, vendar da mora biti “premišljen”. Sprememba zakonodaje, kot jo predlaga Levica, bi finančno vzdržnost rešila z uvajanjem prispevka na kapitalski dohodek s stopnjo 7,36 odstotka. Predlog je predvideval tudi različne stopnje kategorij zavarovancev enotnega obveznega zavarovanja, tako da bi se zaposlenim stopnja prispevka dvignila za eno in delodajalcem za 1,6 odstotne točke.  

Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi v zadevi nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja. S tem mora preiskovalna komisija prenehati raziskavo v delo Kanglerjevih sodnikov, ki jo je zahteval državni svet. Poslanci so na ta način želeli ugotoviti politično odgovornost vpletenih v kazenski pregon v zadevi Kangler in preučiti morebitne zlorabe pri tem procesu. Zahtevo za oceno ustavnosti parlamentarne preiskave pa je vložil sodni svet s pojasnilom, da zakon in poslovnik o parlamentarni preiskavi ne vsebujeta primernih zakonskih mehanizmov, ki bi preprečili, da ne bi šlo pri parlamentarni preiskavi za poseg v neodvisnost sodne veje oblasti. 

 Off je pripravila Anja. 

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness