Grčija in Makedonija sta po 27 let dolgem sporu dosegli dogovor o imenu Makedonije. Makedonski premier Zoran Zaev in njegov grški kolega Aleksis Cipras sta se dogovorila, da bo novo ime države Severna Makedonija. Predhodno sta vladi in tudi zunanji posredniki že predlagali imena Nova Makedonija, Gornja Makedonija, Ilindenska Makedonija, Ustavna republika Makedonija, Bivša jugoslovanska republika Makedonija in druga. Odločitev, da se Makedonija preimenuje v Severno Makedonijo, mora ratificirati še makedonski parlament, spremeniti bo treba tudi ustavo, za kar bodo potrebovali dvotretjinsko večino. Po vsej verjetnosti bodo v Makedoniji jeseni na to temo izvedli tudi referendum. Prebivalci Severne Makedonije se bodo kljub novemu imenu še vedno imenovali Makedonci. Spor glede imena je bil glavni razlog grškega onemogočanja makedonskega približevanja Evropski uniji in vstopa v zvezo NATO. Hkrati analitiki špekulirajo, da se med Severno Makedonijo, Severno Korejo in Severno Irsko plete zavezništvo, ki naj bi ga domnevno podpirala tudi italijanska stranka Severna Liga, države pa načrtujejo tudi pobratenje s Severno Dakoto.

Severno pobratene pa bodo tudi države v Severni Ameriki. Kanada, Mehika in Združene države Amerike bodo leta 2026 skupaj gostile svetovno prvenstvo v nogometu. Na kongresu Fife v Moskvi pred jutrišnjim začetkom letošnje izdaje svetovnega prvenstva so severnoameriške države s 134 glasovi premagale Maroko. Kanada in Mehika bosta vsaka gostili 10 tekem, vse tekme od četrtfinala naprej pa bodo gostile Združene države Amerike. Nogometna zveza Slovenije se je glasovanja, skupaj z zvezama Španije in Kube, vzdržala.

Reševalno ladjo nevladne organizacije SOS Méditerranée Aquarius, na krovu katere je 629 migrantov, bo italijanska obalna straža pospremila v špansko Valencio. Novi italijanski notranji minister Matteo Salvini je za ladjo zaprl vsa pristanišča in zahteval, naj ladjo sprejmejo v pristanišču glavnega malteškega mesta Valetta. Zaradi diplomatskega spora je bila ladja tako nekaj dni ujeta v Sredozemskem morju, nato pa je svoja metaforična vrata za migrante odprla Španija. Francoski predsednik Emmanuel Macron je italijansko vlado okaral zaradi odločitve in jih obtožil cinizma ter neodgovornosti, posvaril pa je tudi pred tem, da taka dejanja ne smejo postati precedens za kršitve mednarodnega prava. Italijanski premier Giuseppe Conte se je na obtožbe odzval  rekoč, da je Macronova izjava hipokritska, vlada pa je francoskega veleposlanika pozvala na zagovor.

Turška in azerbajdžanska vlada sta na svečani otvoritvi položili zadnji del transanatolijskega plinovoda, del južnega plinskega koridorja, ki bo v Evropsko unijo pripeljal azerbajdžanski zemeljski plin. Otvoritve plinovoda sta se udeležila tudi srbski in ukrajinski predsednik. Projekt Južni plinski koridor Evropska unija zagovarja z argumentom zmanjševanja odvisnosti od ruskega plina, gradnja koridorja pa je sporna na več ravneh. Lani septembra je mreža raziskovalnih novinarjev OCCRP razkrila, da je nekaj evropskih poslancev iz Azerbajdžana prejemalo sumljive transakcije, za del katerih se je domnevalo, da so poleg splošnega izboljševanja podobe Azerbajdžana v Evropski uniji namenjene tudi lobiranju za izgradnjo plinovoda. Prav tako so pomisleke o povečevanju odvisnosti od zemeljskega plina v Evropski uniji izražali okoljevarstveniki.

V Jemnu je koalicija pod vodstvom Saudove Arabije pričela z zračnimi napadi na pristaniško mesto Hudajda, ki ga nadzirajo hutijski uporniki. Na kopnem operacijo izvajajo sile mednarodno priznane jemenske vlade, Sudana in Združenih arabskih emiratov. Gre za največji napad koalicije od začetka jemenske vojne pred tremi leti. Napad so sprožili po izteku trodnevnega roka, ki so ga Združeni arabski emirati postavili hutijskim upornikom, da zapustijo pristanišče. Hudajda je glavno jemensko pristanišče, skozi katerega v Jemen pride okoli 80 odstotkov vse humanitarne pomoči. Koalicija pod vodstvom Saudove Arabije trdi, da pristanišče Hutiji izrabljajo za za tihotapljenje orožja. Mednarodno priznana jemenska vlada predsednika Abdrabuja Hadija v izgnanstvu je prebivalce Hudajde pozvala, naj ne pustijo hutijskim ostrostrelcem na strehe svojih domov ter naj se za voljo lastne varnosti izogibajo vojaških kompleksov.

Urad Združenih narodov za droge in kriminal je objavil prvo globalno študijo o tihotapljenju migrantov. V poročilu ugotavljajo, da so v letu 2016 tihotapci po svetu pretihotapili 2,5 milijona ljudi, pri tem pa zaslužili skupaj okoli 6 milijard evrov. Pot čez Sredozemlje pri številki 275 tisoč pretihotapljenih ljudeh predstavlja eno izmed najpomembnejših tihotapskih poti. Vzdolž večine tihotapskih poti so zabeležili tudi sistematične poboje migrantov.