NOVELA DOHODKOFF

Aktualno-politična novica
18. 11. 2022 - 15.00
 / OFF

Pregled novejših dogajanj v rusko-ukrajinski vojni
 / 26. 8. 2022

Ruski napadi so več kot 10 milijonov Ukrajincev odrezali od elektrike. Po valu ukrajinskih zmag na bojišču je sledilo intenzivno rusko obstreljevanje predvsem električnega omrežja. Zaradi tega so prizadeti ljudje po vsej Ukrajini, najhuje pa je po navedbah predsednika Volodimirja Zelenskega v regijah Odesa, Vinica, Sumy in Kijev. Poškodbe omrežja so zelo obsežne, zato je država morala uvesti prekinitve napajanja za razbremenitev omrežja. V nekaterih regijah, kot je Harkov, je poškodovana tudi druga kritična infrastruktura. Ukrajina je Rusijo po napadih ponovno označila za teroristično državo, Rusija pa za izpade krivi Ukrajino samo, saj zavrača pogajanja in s tem podaljšuje vojno.

V Bangkoku je potekalo srečanje med kitajskim predsednikom Šíjem Džinpíngom in predsednikom Filipinov Ferdinandom Marcosom mlajšim. Med drugim so Filipini pripravljeni na pogovore s Kitajsko glede skupnih naftnih in plinskih izvirov, zavezali pa so se tudi neodvisni tuji politiki, s čimer se Filipini ne bodo opredeljevali do konfliktov drugih držav s Kitajsko. Srečanje ilustrira krepitev odnosa med obema državama in v ospredje postavlja strateško sodelovanje v izogib ponovnim sporom glede Južnokitajskega morja. Dolgoletni konflikt o pomorski razmejitvi med državama je bil formalno razrešen leta 2016 na arbitražnem sodišču v Haagu, in sicer v korist Filipinov. Tradicionalno so Filipini ameriški zaveznik. 

Španski varuh človekovih pravic je v uradni izjavi prepoznal krivdo španske žandarmerije za stampedo v Melilli na meji z Marokom. Ombudsman Ángel Gabilondo je podvomil v poročilo notranjega ministrstva o tragediji v Melilli junija lani. 24. junija lani je namreč pri vstopu afriških migrantov v to špansko eksklavo prišlo do stampeda, v katerem je umrlo 23 ljudi, 70 pa jih je bilo pogrešanih. Špansko notranje ministrstvo je objavilo rezultate preiskave dogodka, a ombudsman meni, da izkrivljajo dejstva o dogodku. Fotografije incidenta kažejo, da so se na nemire med migranti agenti španske žandarmerije odzvali z metanjem kamenja in uporabo solzivca. Poročilo ministrstva trdi, da se je žandarmerija odzvala situaciji primerno, a se varuh človekovih pravic s tem ne strinja. Njen odziv je po pojasnilih Gabilonda namreč prispeval k eskalaciji situacije in posredno povzročil stampedo. Poleg tega ministrstvo trdi, da je za dogodek mobiliziralo rešilno vozilo, a ni dokazov o tem, da bi dejansko pomagalo ranjenim v stampedu. Poročilo to opravičuje s tem, da je bilo vozilo postavljeno predaleč, da bi videli dogajanje. Gabilondo pri tem poziva, naj Španija preneha s politiko vračanja migrantov v Maroko.

Kaj se dejansko lahko naučimo iz defenestracije Liz Truss?
 / 2. 11. 2022

Britanski finančni minister Jeremy Hunt je napovedal zvišanje davkov v sklopu finančnih reform, ki so potrebne za obnovo stabilnosti ekonomije. S povišanjem davkov in varčevalnimi ukrepi naj bi država pridobila 63 milijard evrov. Vsi državljani z vsaj 150 tisoč funti rednega dohodka bodo letno plačali za približno 1.200 funtov višji davek. Hunt napoveduje tudi zvišanje davka za proizvajalce elektrike, ki so s krizo največ zaslužili, vozniki električnih vozil pa ne bi bili več oproščeni plačila cestninske dajatve. Hunt je dejal, da se je ob višanju davkov držal principa, po katerem morajo tisti, ki zaslužijo več, tudi več prispevati. Ob tem je poudaril tudi, da višanje davkov ne sme ogroziti gospodarske rasti. Hunt je za recesijo v Veliki Britaniji sicer okrivil covid-19 in vojno v Ukrajini, medtem ko Urad za proračunsko odgovornost odgovornost v večji meri prelaga na finančno reformo nižanja davkov, ki jo je napovedal finančni minister premierke kratkega daha Liz Truss. 

Twitter je danes zaprl svoje pisarne po odhodu številnih delavcev. Množične odpovedi so posledica zahteve novega lastnika Elona Muska po podpisu obljube, ki bi delavce zavezala k dolgim delovnim uram ob visoki intenzivnosti dela. Musk je svoje zahteve izrazil v obliki ultimata, ki so ga delavci lahko bodisi sprejeli bodisi zavrnili, prav to pa je rezultiralo v burnem odzivu in množici odpovedi. Musk je po prevzetju Twitterja odpustil kar polovico zaposlenih na Twitterju, v prejšnjem tednu pa se je zvrstilo še več odpuščanj tistih, ki so ga javno kritizirali. Pisarne se bodo po napovedi Twitterja ponovno odprle v ponedeljek. 

Funkcionarji Srbske liste so množično odstopili iz kosovskih institucij
 / 7. 11. 2022

Devet predstavnikov Srbske liste je nadomestilo strankarske sodelavce, ki so protestno odstopili kot poslanci kosovskega parlamenta. Srbska lista je ob tem poudarila, da gre za strateško nujno odločitev, ki ne bo ustavila njihovega protesta. Takoj po prisegi je vseh devet novih predstavnikov zapustilo parlament. Protestni odstop srbskih funkcionarjev v kosovskih institucijah se je zgodil sedmega novembra kot odgovor na odločitev vlade Albina Kurtija, da začne z uvajanjem zamenjave registrskih tablic Republike Srbije s kosovskimi. Srbska lista je na prejšnjih volitvah zasedla vseh deset mest, namenjenih kosovskim Srbom. Deseto prazno poslansko mesto je namesto predstavnika Srbske liste zasedel predstavnik iz stranke Za svobodo, pravico in preživetje. To pomeni, da Srbska lista prvič po letu 2013 nima popolne kontrole nad sedeži kosovskih Srbov v parlamentu. 

V Združenju novinarjev Srbije so sodbo višjega sodišča v Beogradu, ki je obsodilo preiskovalni medij Krik, označili za kršenje medijske svobode in izvajanje pritiska na novinarje. Sodišče je presodilo, da je Krik oškodoval čast in dobro ime Bratislava Gašića, trenutnega notranjega ministra in nekdanjega šefa srbske obveščevalne agencije. To naj bi novinarji Krika storili z uporabo fraze »Gašić kod Jotke na kazanu«, ki sporoča, da je sedanji minister na plačilni listi vodje krúševskega kriminalega klana Zorana Jotića. Sodišče je priznalo, da so novinarji zgolj vestno povzeli citat iz prisluškovanega posnetka, ki je bil kot dokazno gradivo predstavljen na sojenju kriminalni skupini. A po mnenju sodišča to ni relevantno, odgovorni urednik Krika Stevan Dojčinović in novinarka Milica Vojinović morata tako plačati okrog 1.200 evrov. Sodišče ob tem sploh ni presojalo o tem, ali objava informacij o javni osebi, ki so v javnem interesu, pretehta nad interesom osebnega dostojanstva tožitelja. 

Radenski župan Roman Leljak je z lažnim obvestilom o požaru »preverjal« pripravljenost gasilcev. Leljak je za predvolilno kampanjo izbral sila posebno taktiko, poklical je namreč telefonsko številko 112 pod pretvezo, da v radenskem parku gori. Na klic so se odzvala vsa prostovoljna društva v občini, a ugotovila, da požara v resnici ni. Mnogi so zaradi intervencije odšli iz službe, eden pa je celo prejel globo zaradi prehitre vožnje. Čeprav zdaj Leljaka policija preiskuje zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost, Leljak dejanja ne vidi kot spornega. Trdi, da je obvestil komandirja policije, ne pa regijskega centra za obveščanje. Meni tudi, da ima kot župan »verjetno kakšna pooblastila« in da bi takšne vaje morali izvajati pogosteje.

Slovenska demokratska stranka je s predlogom za razpis posvetovalnega referenduma preprečila glasovanje o noveli zakona o dohodnini. Tako državni zbor ni mogel sprejeti omilitve nekaterih davčnih razbremenitev, ki jih je skozi parlament spravila vlada Janeza Janše. Finančni minister Klemen Boštjančič je novelo zakona označil za »osrednji instrument za zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti«, medtem ko se SDS ob referendumski pobudi sklicuje na tako imenovane »temeljne demokratične vrednote«, po katerih bi odločanje o finančnih zadevah moralo biti prepuščeno neposredno ljudstvu.  SDS je predlog vložila kljub upoštevanju dopolnil zakona, ki so jih predlagali sami. Premier Golob je referendumski predlog opisal kot »nesprijaznjenje z izidom državnozborskih volitev«. Noveli zakona je poleg SDS oporekala tudi stranka NSi, skepso do zakona pa so izrazili tudi poslanci stranke SD. 

Na Ekonomsko-socialnem svetu so za zaprtimi vrati predstavniki delodajalcev, sindikatov in vlade razpravljali o zvišanju minimalne plače. Minister za delo Luka Mesec je po seji povedal, da se bo minimalna plača dvignila le v enem koraku. Povišali naj bi jo januarja, pri tem pa upoštevali tako inflacijo kot ugotovljene stroške življenja. Še pred sejo sveta je Mesec zagovarjal, da se morata zgoditi ločena dviga minimalne plače, pri čemer vztrajajo sindikati. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije namesto ministrovega načrta predlaga dvostopenjsko zvišanje, takojšnje v skladu s stroški življenja in januarsko dodatno povišanje glede na inflacijo. 

 

OFF sta pripravila vajenka Neva in vajenec Luka, mentoriral je Martin. 

Foto: modificirano po TopPNG, FaceBook

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Ne vem zakaj pišete o omilitvi in o davčnih razbremenitvah, če so hoteli dodatno obdavčiti SPje (ki bomo itak dobili višje prispevke z višanjem minimalne plače (z višanjem plače se seveda strinjam)). Še dobro, da so ustavili in rešili množico SPjev, ki smo za stranko Levica enkrat prekarci, drugič kradljivci državnega premoženja. Večina nas ni nič od tega, ampak se le trudimo preživeti. Žalostno, da me rešuje Janša.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness