Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršilni nalog o ustavitvi financiranja glavnih javnih ameriških medijskih hiš Nacionalni javni radio, znan kot NPR, in Javni radiotelevizijski servis oziroma PBS. Nalog upravnemu odboru Korporacije za javno radiotelevizijo in drugim agencijam izvršilne veje oblasti nalaga, da morajo prenehati z neposrednim in posrednim financiranjem NPR in PBS. Ukinitvi sredstev botruje domnevno pristransko poročanje omenjenih hiš, ki sta po besedah predsednika »radikalni levičarski pošasti, ki sta hudo prizadeli državo«. Ukrep je posledica predsednikovega generalnega odnosa do javnih medijskih hiš, iz katerega je izvzet medij Fox News. O tem nenazadnje priča dejstvo, da njegovi številni uslužbenci grejejo stolčke v Trumpovi administraciji.

Trumpova administracija je ameriško vrhovno sodišče pozvala k pomoči ob svojem poskusu ukinitve začasno zaščitenega statusa, krajše TPS, več kot tristo tisoč venezuelskih priseljencev v ZDA. Ukinitev statusa bi odpravila še zadnje varovalo pred deportacijo venezuelskih priseljencev. Ministrstvo za pravosodje je sodnike vrhovnega sodišča pozvalo, naj zadržijo marčevsko odredbo zveznega sodnika, ki je ustavila odločitev sekretarke za domovinsko varnost Kristi Noem o prekinitvi začasnega pravnega statusa, ki je bil venezuelcem predhodno odobren.  

Izraelska vojska je z zračnimi napadi bombardirala območje v bližini sirske predsedniške palače v Damasku, kot razlog pa so sile navedle, da sirske oblasti druzijske manjšine niso uspešno obvarovale pred sektaškim nasiljem. Konflikt med provladnimi silami in druzijsko skupnostjo v Siriji je sicer v preteklem tednu terjal vsaj sto življenj, nasilje med različnimi verskimi in etničnimi manjšinami, tudi pod taktirko vladnih sil, pa ostaja eden največjih problemov vlade Ahmeda Huseina Al Šare.

Okoli polnoči sta ladjo mednarodne organizacije Freedom Flotilla Coalition ali FFC, ki je prevažala humanitarno pomoč za Gazo v mednarodnih vodah pri Malti, napadla dva drona, na ladji je nastal požar. Po podatkih malteške vlade je na ladji potovalo vsaj 16 ljudi – 12 članov posadke in štirje civilisti, organizacija FFC pa je število članov posadke ocenila na vsaj 30 posameznikov. Napad ni terjal nobene žrtve, saj je potnike rešil čoln malteške obalne straže. FFC je za napad obtožila Izrael, ki si nasploh prizadeva za prepoved vsakršne pomoči palestinski enklavi, v kateri izvaja genocid. Na obtožbe o napadu se izraelske oblasti niso odzvale. Leta 2010 je Izrael napadel ladjo iste organizacije. Izraelska vojska je takrat vdrla na ladjo in ubila deset ljudi ter jih 28 ranila. Nadaljujejo se tudi izraelski napadi na Gazo, v katerih so po ocenah medicinskega osebja danes ubili že vsaj 22 posameznikov. Med drugim je bilo pet ljudi ubitih v izraelskem bombnem napadu na prostore dobrodelne organizacije, v napadu na Bureij pa še dodatnih devet.

Na londonskih lokalnih volitvah je zmago slavila populistična desničarska stranka Reform UK pod vodstvom Nigla Faragea. Stranka je po zmagi svoje kandidatke Sarah Pochin na nadomestnih volitvah na severozahodu Anglije povzročila serijo porazov laburistov in konzervativcev in poleg tega osvojila še poslansko mesto. Svojo laburistično tekmico je Pochin premagala s šestimi glasovi razlike. Torijsko stranko je večja podpora desničarski Reform UK prikrajšala za več kot 60 sedežev v parlamentu, laburistično pa vsaj za 13.

Ugandskega predsednika Yowerija Musevenija je opozicija obtožila, da z izpostavljanjem tekmecev na vojaških sodiščih skuša zajeziti konkurenco v luči prihajajočih predsedniških volitev. Med več kot tisoč civilisti, ki jim je bilo od leta 2002 sojeno na vojaškem sodišču, se je namreč februarja letos znašel tudi Kizza Besigye, štirikratni predsedniški kandidat in dolgoletni tekmec trenutnega predsednika Musevenija. Kljub januarski razsodbi ugandskega vrhovnega sodišča o neustavnosti tovrstne prakse pa si vlada trenutno prizadeva, da bi vzpostavila zakon, ki bi dovoljeval sojenje civilistom na vojaškem sodišču.

Nemška notranja obveščevalna agencija BfV je stranko Alternativa za Nemčijo, krajše AfD, označila za desničarsko ekstremistično organizacijo. BfV je svojo označbo utemeljila z dokazi, ki kažejo na grožnjo, ki jo stranka AfD predstavlja nemški demokratični ureditvi predvsem z odpravo nekaterih skupnosti nemških državljanov, kar bi jih lahko definiralo kot manjvredne. AfD je bila za desničarsko ekstremistično organizacijo sicer predhodno že razglašena v treh nemških deželah – Turingiji, Saški in Saški - Anhaltu.

OFF je pripravila vajenka Izabella, zraven je posedala Neva.