Nekdanjega ameriškega predsednika in republikanskega kandidata na prihajajočih jesenskih volitvah Donalda Trumpa je porota newyorškega vrhovnega sodišča spoznala za krivega ponarejanja poslovnih listin z namenom vplivanja na izid volitev leta 2016, na katerih je tudi zmagal. Porota ga je spoznala za krivega po vseh 34 točkah obtožnice. Tožilci Trumpu očitajo, da je lažno beležil stroške, ki jih je izplačal svojemu nekdanjemu odvetniku Michaelu Cohenu. Ta je nato pornoigralki, znani pod umetniškim imenom Stormy Daniels, plačal okrog 120 tisoč evrov v zameno za njeno tišino o spolnem odnosu, ki ga je leta 2006 imela s Trumpom. Trump je plačilo odvetniku lažno zabeležil pod pravne stroške z namenom prikrivanja njegovega kršenja newyorškega volilnega zakona, po katerem je kaznivo dejanje promovirati izvolitev osebe na nelegalen način. Tožilci trdijo, da je pri plačilu odvetniku v resnici šlo za nelegalen prispevek v volilni kampanji, saj je bil edini namen plačila koristiti Trumpovi kampanji. O izreku kazni, pri čemer ni izključena zgolj denarna odškodnina, bo sodišče odločalo 11. julija. Obsodba Trumpu ne prepoveduje vnovičnega potegovanja za predsedniški stolček, nanjo pa se bodo njegovi odvetniki tudi pritožili. Trump je sodni proces oklical za sramotnega in montiranega, resnična sodba pa bo po njegovem novembra, na volilni dan.

Ameriško in britansko letalstvo sta zbombardirali jemensko ozemlje. Po poročanju ameriških medijev so zadeli 13 lokacij, prepričani, da gre za pozicije jemenskega Ansar Alaha oziroma Hutijev. Britansko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so obveščevalci potrdili vpletenost tarč v napade Ansar Alaha na ladje v Rdečem morju, povezane z Izraelom in njegovimi zahodnimi podpornicami. Po trditvah Britancev gre za kontrolne centre in skladišča brezpilotnih letalnikov, s katerimi se Hutiji spravljajo na ladje. Televizija Al Masira, ki jo iz Libanona upravlja Ansar Alah, poroča, da sta imperialistični vojski ubili 16 ljudi in med drugim ciljali radijsko postajo v obmorskem mestu Hodejda. Jemenski gverilci nadzorujejo severozahod države in proti silam, ki jih podpirajo predvsem Združeni arabski emirati in Saudova Arabija, bijejo desetletno državljansko vojno. Od novembra napadajo ladje, povezane z Izraelom: eno so uspeli zajeti, eno potopiti, več pa poškodovati, nazadnje ta teden ladjo Laax, namenjeno v Iran. Po trditvah zahodnjakov Iran sicer Hutije vojaško podpira.

Nemška vlada Olafa Scholza je dovolila uporabo orožja, ki ga je dobavila Ukrajini, tudi na ruskem ozemlju. Doslej so zahodne dobaviteljice orožja uradno trdile, da lahko Ukrajina njihovo orožje uporablja le za samoobrambo in z njim ne sme ciljati tarč v notranjosti Ruske federacije. Pred Nemci so ploščo obrnili Američani, ki so, zaenkrat zgolj po trditvah anonimnih virov za ameriške medije, Ukrajini dovolili uporabo dobavljenih raket za protinapade na rusko ozemlje v okolici Harkova.

V Južni Afriki po splošnih volitvah še preštevajo glasove, delni rezultati po 66 odstotkih preštetih glasov pa kažejo, da je Afriški nacionalni kongres pred izgubo večine v državnem parlamentu. Stranka, ki je na oblasti celotno postapartheidsko obdobje, še od časov Nelsona Mandele, je po trenutnih rezultatih prejela slabih 42 odstotkov glasov. Na vseh volitvah od leta 1994 je prejela krepko prek polovico glasov. Predsednik stranke Cyril Ramaphosa bo sicer dobil nov mandat, a za oblikovanje vladne večine bo moral skleniti koalicijo z eno od preostalih strank. Drugouvrščena je kot tradicionalno liberalna Demokratična zveza s petino osvojenih glasov, na tretje mesto pa se je zavihtel Jacob Zuma, nekdanji predsednik in dolgoletni član Afriškega nacionalnega kongresa. Njegova nova stranka Sulica naroda, ki jo je ustanovil decembra lani, je prejela okrog 12 odstotkov glasov. Na četrto mesto je padla stranka Borci za ekonomsko svobodo, znana po komunističnem svetovnem nazoru.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je predstavil predlog novega interventnega zakona za reševanje kadrovskega primanjkljaja v socialnem varstvu in dolgotrajni oskrbi, ki ga je vlada potrdila včeraj. Zakon uvaja državno finančno podporo za izvajalce storitev pri usposabljanju zaposlenih, kadrovske štipendije, vključevanje prostovoljcev v sistem socialnovarstvenih storitev ter podporo pri uvajanju robotskih tehnologij. Poleg tega interventni zakon, katerega ukrepi bodo predvidoma veljali do konca leta 2026, uvaja integracijski program pri zaposlitvi oseb, ki niso državljani Evropske unije. Minister Maljevac:

Izjava

V predlogu zakona so na ministrstvu določili, da bodo tujci morali stroške tečaja slovenskega jezika in integracijskega programa vračati. V primeru tečaja jezika bo moral tujec stroške vračati, če se v roku enega leta od podpisa pogodbe z zavodom za zaposlovanje ne bo zaposlil v socialnovarstveni dejavnosti. V primeru integracijskega programa pa bo moral tujec stroške vračati, če bo pogodbo o zaposlitvi prekinil prej kot v roku dveh let od sklenitve. Z ukrepoma zakon takó tuje delavce spravlja v odvisnost od delodajalcev. Ministrstvo za delo je v zadnji fazi usklajevanja memoranduma o sodelovanju na področju zaposlovanja s Filipini. Pred tremi tedni je državni sekretar Igor Feketija dejal, da je podpis memoranduma, ki so ga sicer večkrat zamaknili, predviden v začetku junija. Premier Robert Golob je pred letom dni govoril o uvažanju filipinske delovne sile po hitrem postopku z namenom nege v domovih za starejše. Novi interventni zakon sicer ne prinaša dviga plač v socialnovarstveni dejavnosti. Maljevac pravi, da to pride na vrsto v sklopu javnosektorskih pogajanj.

Izjava

Vlada je v državni zbor poslala sklep o priznanju neodvisnosti in suverenosti Palestine. V parlamentu bodo sklep predvidoma obravnavali na izredni seji v torek. Na Gregorčičevi je vlada simbolno tudi izobesila palestinsko zastavo. Premier Golob je v dvoumni izjavi dejal, da gre za priznanje Palestine v mejah iz leta 1967 oziroma v mejah, o katerih bi se vpleteni strani dogovorili v bodočem mirovnem sporazumu. Nedvoumno pa je, da gre za priznanje palestinske oblasti na Zahodnem bregu pod vodstvom Fataha, ki kolaborira z Izraelom. Zunanji minister izraelske genocidne vlade Izrael Kac je izrazil upanje, da bo slovenski parlament sklep zavrnil in v tvitu označil vodjo opozicije Janeza Janšo.

Vlada je potrdila tudi izhodišča za paket davčnih sprememb, ki so osredotočene na davčne olajšave za nadpovprečno plačane kadre, ki vsaj pet let delajo v tujini, in zagonska podjetja.