Štekaš zaposlovanje filipinskih delavcev v Sloveniji?
Konec februarja bi minister za delo Luka Mesec moral v Manili na Filipinih podpisati memorandum o zaposlovanju tujih delavcev v Sloveniji. Toda prejšnji teden so podpis memoranduma prestavili na začetek aprila. Čeprav so na portalu N1 poročali, da sta državi besedilo že uskladili, je Slovenija nato Filipinom poslala verzijo memoranduma, ki ni bila enaka kot na pogajanjih, zato je Ministrstvo za delo to različico umaknilo z medresorskih usklajevanj in začel se je nov krog pogajanj. V današnjem Štekerju bomo poskušali poštekati, kakšna je politika zaposlovanja filipinskih in drugih tujih delavcev v Sloveniji ter zakaj slovenski delodajalci povprašujejo prav po filipinski delovni sili.
Memorandum med Slovenijo in Filipini je del širšega vladnega načrta za uvažanje tujih delavcev v Slovenijo. Poleg slovensko-filipinskega memoranduma Ministrstvo za delo, ki nam sogovorca do konca redakcije ni zagotovilo, pripravlja tudi sporazume o zaposlovanju ter sporazume o socialni varnosti, ki jih vlada želi skleniti še z Ukrajino, Turčijo, Moldavijo in Gruzijo. Ministrstvo želi tudi spremeniti sporazume z Bosno in Hercegovino ter Srbijo. Spremenjeni sporazum s Srbijo več ne bo vključeval obvezne zaposlitve delavca pri podjetju za eno leto; delavec bi ga lahko zapustil in se zaposlil drugje, preden poteče leto dni. Temu seveda nasprotujejo delodajalci, ki menijo, da bodo delavci začeli množično zapuščati podjetja. Kot pojasni Maja Breznik z Mirovnega inštituta, ki se zadnjih deset let ukvarja z raziskovanjem širjenja atipičnega zaposlovanja in spreminjanjem delovnih pogojev v globalnem gospodarskem prestrukturiranju, se obstoječi sistem zaposlitve imenuje kafala.
Konec lanskega oktobra je v Manili v omejenem obsegu začel delovati slovenski konzulat, od januarja pa deluje v celoti. Zunanje ministrstvo ga je vzpostavilo, da bi pospešilo in olajšalo postopke zaposlovanja filipinskih delavcev v Sloveniji. [Zunanje] ministrstvo smo tudi kontaktirali za pojasnila o odprtju konzulata, a so nam pisno sporočili, da nam zaradi šolskih počitnic sogovorca ne morejo zagotoviti.
Filipinski in drugi tuji delavci se v Sloveniji zaposlujejo z enotnim dovoljenjem za prebivanje in delo, ki ga upravna enota izda na podlagi soglasja zavoda za zaposlovanje. Po odprtju konzulata v Manili lahko delavci biometrične podatke oddajo v Manili ali v mestu Cebu, dokumente o enotnem dovoljenju za bivanje in delo v Sloveniji pa lahko prevzamejo le v Manili. Pred odprtjem konzulata so filipinski delavci za delovno dovoljenje morali na slovensko veleposlaništvo v japonski Tokio ali v indijski New Delhi, postopki pa so tam trajali tudi do devet mesecev in bili za delavce dragi. Kako je bilo s pridobivanjem enotnega dovoljenja za bivanje in delo v tujini in Sloveniji doslej, pove Miha Šepec iz pravne službe zavoda za zaposlovanje, zadolžen za področje zaposlovanja ter dela tujcev.
Po podpisu memoranduma naj bi po predvidevanjih zunanjega ministrstva v prihodnje na leto obravnavali okoli dva tisoč vlog za prebivanje in delo. Lani je zavod za zaposlovanje filipinskim delavcem izdal približno 50 soglasij. Za delavce iz Bosne in Hercegovine je izdal 12 tisoč soglasij. Več o demografiji prosilcev za soglasja in deležu delavcev iz azijskih držav pove Šepec.
Filipinski delavci kljub višjim kvalifikacijam opravljajo predvsem najnižje plačana dela, ki jih domači delavci ne želijo opravljati in ki se nahajajo v dejavnostih, kjer kadra primanjkuje. Več pove Šepec.
Evropska podjetja kljub višji izobrazbeni strukturi filipinskih delavcev v primerjavi z ostalimi tujci v njih vidijo prilagodljivo in predvsem poceni delovno silo. Zakaj filipinski delavci opravljajo le najnižje plačana dela, čeprav imajo višje kvalifikacije, pojasni Maja Breznik.
Šepca smo vprašali, ali tuji delavci ostanejo v Sloveniji ali se kasneje zaposlijo v tujini.
Prošnjo za soglasje zavoda za zaposlovanje pred pridobitvijo enotnega dovoljenja za bivanje in delo lahko vloži delavec ali delodajalec. Razlike pri postopkih in pogoje za pridobitev soglasja razloži Šepec.
Pod filipinsko ministrstvo za delo sodijo štirje državni organi, pristojni za pošiljanje filipinskih delavcev v tujino. Eden izmed njih je Filipinska pisarna na prekomorsko zaposlovanje, ki se ukvarja z izobraževanjem delavcev o možnostih zaposlovanja v tujini, z izdajo licenc za prekomorsko delo in z zaposlovanjem pri zasebnih agencijah. Drugi organ je Filipinska prekomorska pisarna za delo, ki deluje v tujini in nadzoruje zaposlovanje filipinskih migrantskih delavcev. Nam najbližja izpostava je v Milanu. Breznik pove, da je izvoz delovne sile za Filipine tudi pomembna gospodarska panoga.
Zaradi pomembnost izvoza delovne sile za filipinsko gospodarstvo je na Filipinih dobro razvit sistem zaposlovanja preko posredniških agencij. Agencijsko delo je tripartitno delovno razmerje. Delavec se ne zaposluje pri delodajalcu, ampak je med njima tretja oseba, na primer agencija. Pogosto agencija zaposli delavca in ga ponuja uporabnikom. Od kdaj in kako delujejo agencije za zaposlovanje v Sloveniji, pove Breznik.
Zakaj se delavci odločajo za zaposlitev preko agencij in kakšni so stroški ob takšni zaposlitvi?
Zaposlitvene agencije med delodajalci promovirajo filipinske delavce tudi s trditvijo, da se bodo kot katoličani brez težav vključili v slovensko katoliško družbo. Zakaj je v Sloveniji tako močna želja po zaposlovanju filipinskih delavcev in delavcev iz tretjih držav, pojasni Breznik.
Poročilo o tveganjih pri delu za filipinske delavce v Evropi, ki ga je pripravila nevladna organizacija Verité, kaže, da evropski delodajalci delavcem pogosto ne izplačujejo plač z namenom nadzora nad delavci. Poročilo organizacije, ki se ukvarja s preprečevanjem trgovine z ljudmi, govori tudi o verbalnem in fizičnem nadlegovanju delavcev ter o tem, da delodajalci delavce silijo delati prek delovnega časa. Delavcem odrekajo tudi hrano in jih ne seznanijo z vsebino zaposlitvenih pogodb. Zaradi vizumov so delavci iz tretjih držav bolj odvisni od svojih delodajalcev kot Evropejci, zato jih delodajalci raje zaposlujejo.
Vir slike: Wikimedia Commons
Dodaj komentar
Komentiraj