Po jedrski nesreči v Fukušimi je Evropska unija naročila podrobnejšo analizo varnosti v domačih jedrskih elektrarnah. Sprva so bili opravljeni stresni testi na nacionalni ravni, ti so bili nato prekontrolirani na ravni evropskih agencij. Gre za tehnično varnost, medtem ko je med poljskim predsedovanjem Evropski uniji bila izpeljana tudi varnostna analiza jedrskih elektrarn, ki je proučevala varnost elektrarn pred napadi skupin in posameznikov. Podatki zadnjih dveh niso znani, bo pa jutri Evropska komisija objavila krovno poročilo. Britanska mreža BBC, ki je pridobila osnutek poročila, poroča, da naj bi v nuklearkah našli več sto težav, za odpravo katerih bo potrebnih 25 milijard evrov. Šlo naj bi tako za tehnične težave, kot tudi pomanjkljivosti glede varnostnih mehanizmov proti napadom. Po neuradnih podatkih naj bi šlo za ugotovitve ustrezno zapisane, a z namenom, da bi Komisija pridobila več pristojnosti za vzpostavitev enotnih standardov na področju jedrske varnosti. Med drugim naj ne bi bilo nobenih pripomb na delovanje domače nuklearke v Krškem.

Dva milijona delavcev je danes v Indoneziji zapustilo delovna mesta in protestiralo pred vladnimi in občinskimi poslopji po državi. Zahtevajo osnovne delavske pravice in spremembo zakona, ki ga je za neustavnega spoznalo Ustavno sodišče že v mesecu januarju. Konfederacija Sindikatov indonezijskih delavcev zahteva spremembo zakona o začasnem delu, ki delodajalcem omogoča zaposlovanje delavcev do enega leta, brez plačila zdravstvenega varstva in dopusta. Vlada se je po odločitvi Ustavnega sodišča izrekla, da bo zakon popravila do leta 2019, a zahteve delavcev so zdravstveno varstvo in plačan dopust za vse delavce do leta 2014.

V Indiji pa je več deset tisoč ljudi iz Gwaliorja zakorakalo proti prestolnici New Delhiju. Na 350 kilometrov dolgo pot se najnižji sloji, brez zemljelastništva, odpravljajo drugič po letu 2007, do cilja pa pričakujejo pridružitev še več deset tisoč drugih. Predstavniki osrednje vlade so sicer želeli preprečiti shod in obljubili, da bo osnutek nacionalne agrarne reforme oblikovan v šestih mesecih, a protestniki nimajo volje čakati. Zahtevajo del zemlje, ki jim bo dala kruha za preživetje, in upajo, da ob prihodu v prestolnico dobijo več kot le obljubo o pogajanjih.

V Ukrajinskem parlamentu je šlo skozi že drugo branje zakona, ki bi prepovedoval tako imenovano promocijo istospolnosti. Kaj natanko to pomeni, je izrečeno v razlagi zakona, navajamo: „Določeni mediji, ki delujejo proti interesom ljudi in države, promovirajo toleranten odnos do stvari, kot je spolni odnos med  ljudmi istega spola,“ in v drugem delu „širjenje homoseksualnosti pomeni grožnjo nacionalni varnosti, saj vodi k epidemiji HIV-a in AIDS-a in tudi uničuje inštitut družine in lahko sproži demografsko krizo,“ konec navedka. Predsednik Viktor Yanukovič, katerega podaniki so zakon oblikovali, je bil sicer kritičen do tega, a le zaradi časovnega termina, češ da take promocije ne potrebuje. Javnost zakon namreč podpira, kar dobrih 70 odstotkov po večini javnomnenjskih raziskav, prav njemu in njegovi stranki pa bi lahko pripomogel k ponovni zmagi na parlamentarnih volitvah 28. oktobra.

Vlada Makedonije in novinarske zveze so ostro obsodile nedavno poročanje medijev o domnevnem umoru mlade osebe v Grčiji, ki naj bi ga zagrešili pripadniki skrajno desničarske grške stranke Zlata zora.  Temu po dosedanjih ugotovitvah ni bilo tako, a so mediji brez preverjanja novico, ki je bila objavljena na socialnih omrežjih, posredovali javnosti in obenem v večini primerov podajali komentarje skrajnih organizacij, kakršna je Svetovni Makedonski Kongres, katere predsedujoči Todor Petrov je umor označil za grško vojno provokacijo. Po spletu pa se širi sovražni govor, polno je namreč parol tipa „smrt Grkom“. 

A Dragan Sekulovski, predsednik Združenja novinarjev Makedonije, pravi, da so se mediji morda le nečesa naučili. Govori Sekulovski:

Izjava je dostopna v posnetku

Predstavniki koalicijskih strank se še usklajujejo o dvigu davka na dodano vrednost, a napovedujejo, da bo predlog zakona uvrščen na sejo vlade v četrtek. Medkoalicijska pregovarjanja potekajo predvsem na račun dviga postavk, ki so trenutno obdavčene po 8,5-odstotni stopnji, kot so tiskani mediji, storitve javne higiene in podobno. Katere bodo zvišane na 20-odstotno raven in katere ne, naj bi bilo znano do četrtka.

Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk v petek vabi predstavnike javnih uslužbencev na seznanitev s proračunom za leti 2013 ter 2014. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, krajše SVIZ, se vabilu ne bo odzval. Zakaj, nam bo povedal Branimir Štrukelj, predsednik SVIZ-a.

Izjava je dostopna v posnetku