Ameriška vojska je v Rdečem morju potopila tri barke in ubila deset jemenskih gverilcev Ansar Alaha. Na štirih barkah so borci, znani kot Hutiji, skušali zavzeti ladjo Hangdžov Maersk, ki je iz jugovzhodne Azije plula proti Sueškemu prekopu. V gibanju, ki nadzoruje zahod Jemna in prestolnico Sano, napadajo ladje, povezane z Izraelom ali namenjene v izraelska pristanišča. Kot ponavljajo, bodo to počeli, dokler Izrael ne konča genocidne ofenzive v Gazi. Na ladji danskega ladjarja Maersk, ki je minuli teden po varnostnih zagotovilih ameriške vojske nadaljeval s potmi skozi Rdeče morje, so bili tokrat pripravljeni z oboroženimi plačanci. Plačanci so streljali na jemenske barke, dokler niso ameriški helikopterji treh potopili, ena pa je zbežala. Iz Maerska, ki je po ladijskih kapacitetah največji globalni ladjar, so po dogodku sporočili, da za dva dni znova prekinjajo vse poti po Rdečem morju. Američani so oblikovali koalicijo, s katero naj bi varovali trgovino med Arabskim polotokom in Afriškim rogom, a bojne ladje so zaenkrat za novo misijo prispevali le Britanci, zato se morajo Američani za obrambo svobode zanašati kar na lastno mornarico. Iranska tiskovna agencija Tasnim medtem trdi, da je v Rdeče morje vplula tudi iranska fregata Alborz.

Ameriški zunanji minister Antony Blinken je medtem z izrednimi pooblastili zaobšel kongres in odobril prodajo vojaške opreme v Izrael v vrednosti 133 milijonov evrov. Gre za opremo, s katero bo lahko izraelska vojska uporabila bombe, ki jih je od Američanov nabavila že prej. Blinken je nujnost nove pošiljke za Izrael utemeljil z nujnostjo izraelskih »obrambnih potreb«. Izraelska vojska bombardiranja Gaze, v katerem je pobila skoraj 22 tisoč ljudi, torej nujno ne sme ustaviti. Za odobritev izvoza orožja je sicer zadolžen ameriški kongres, a se v njem republikanci in demokrati o 100-milijardnem paketu za Ukrajino, Tajvan in Izrael še zmeraj prepirajo.

Spodnji dom italijanskega parlamenta je na zadnji delovni dan leta sprejel proračun za novo leto. Kar je novega v novem proračunu, so predvsem davčne olajšave za podjetja in osebe s srednje visokimi dohodki. Povišanje državne porabe in davčne olajšave so proračun na odhodkovni strani napihnili za 16 milijard evrov. Čeprav naj bi z novim letom države v evroobmočju spet začele upoštevati fiskalna pravila, ki omejujejo proračunski primanjkljaj in državni dolg v razmerju do bruto domačega proizvoda, se tega v Italiji ne gredo. Bruseljske birokrate so iz desne vlade Giorgie Meloni že obvestili, da bodo omejitve v letu 2024 presegli. 

Damijan Škrinjar je odstopil z vseh nadzornih funkcij v podjetjih mariborske občine. Zdaj že nekdanji predsednik nadzornih svetov v Mariborskem vodovodu in Energetiki ter član nadzornega sveta Snage je po razkritju Večera pred tem alkoholiziran povzročil prometno nesrečo, nato pa skušal podkupiti zdravnika. Še pred božičem je Škrinjar v Spodnjih Hočah trčil v drug avtomobil in napihal 0,74 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Na urgenci v Mariboru so ugotovili, da resnih poškodb voznika nista imela, Škrinjarju so policisti odredili toksikološki pregled. Toda odvzemu krvi se je skušal izogniti in zdravnika vprašal, ali se lahko dogovorita kako drugače, trdijo pri Večeru, sklicujoč se na »dobro obveščene vire blizu policije«. Isti viri so za časnik potrdili, da je imel Škrinjar tistega dne pri sebi za več kot 10 tisoč evrov gotovine. Škrinjar je kot nadzornik občinskih podjetij odstopil po Večerovem razkritju in po odzivu župana Saše Arsenoviča, ki je, kakor je zatrdil, za dogajanje izvedel iz medijev. 

Vikend odstopov je začel Simon Kardum, ki je zapustil zdaj le še tričlansko upravo Radiotelevizije Slovenija. Kardum, nekdanji direktor Kina Šiška, je bil skupaj z delavskim direktorjem Francijem Pavšerjem proti finančnemu in programsko-produkcijskemu načrtu, ki v letošnjem letu predvidevata varčevanje na programu oziroma vsebinah. Kardum je bil do uprave, ki ji od julija predseduje Zvezdan Martić, oster. Vprašal se je, ali je možno v ekipi sodelovati z vodjo, ki se ne zmeni za svoje moštvo – in odgovoril nikalno. V odstopni izjavi je napovedal, da bo čez nekaj let na RTV-ju denarja dovolj le še za plače. Najhujše spoznanje, ki ga je pridobil kot član uprave, je po Kardumovem povezano z daj-dam internimi razpisi po načelu rotacij enih in istih obrazov: ocenil je, da več kot polovica zaposlenih na televiziji nima primerne izobrazbe, na radiu pa je takih tretjina. Meni še, da hiše ni potrebno uravnoteževati, saj se je uravnotežila sama. V povprečnost.

V Sindikatu Tuš so tik pred zdajci odpovedali stavko, ki so jo delavke hotele v trgovinah izvesti v soboto. V vodstvu sindikata pod Mirjano Janjić in generalnim sekretarjem sindikata delavcev trgovine Ladijem Rožičem so v nasprotju z večinskim mnenjem sindikaliziranih delavk pristali na kompromis z upravo. Dogovorili so se o povišanju osnovne plače prodajalk na 1180 evrov bruto, kar je pod minimalno plačo, ki je lani veljala pri 1203 evrih. Vsaj minimalna osnovna plača je bila v pripravah na stavko tudi glavna zahteva sindikata. V vodstvu sindikata ne glede na to vztrajajo, da je akcija pokazala, kako hitro je kapital pripravljen popustiti zahtevam, za katere je še dan prej zatrjeval, da so nemogoče. Dan prej je sam Mirko Tuš, ustanovitelj in petinski lastnik Engrotuša, na zaposlene v dopisu pritiskal z besedami, da s stavko prispevajo k uničevanju podjetja. Delavke v trgovinah Tuša bi skoraj stavkale že konec leta 2022, a je tudi tedaj vodstvo sindikata stavko odpovedalo in z upravo Engrotuša sklenilo dogovor. Dva meseca po sklenitvi so v sindikatu ugotovili, da jih je uprava, ki jo vodi Mirkov sin Andraž Tuš, izigrala in namesto, da bi dogovor uveljavila, začela odpuščati sindikalizirane delavce. 

Vir fotografije: Sindikat Tuš, facebook