Izraelska vojska je Palestincem v vzhodni Rafi na meji Gaze z Egiptom ukazala evakuacijo in zračno napadla območje. V vojski sicer trdijo, da v tem primeru ne gre za napovedano polno ofenzivo na Rafo, saj bo tokratna operacija obsegala prostor, kjer živi »le« 100 tisoč ljudi. Že ponoči je izraelska vojska mesto Rafa bombardirala in ubila 22 ljudi. Napad na Rafo sledi propadlim pogajanjem o premirju med Izraelom in palestinskim Hamasom, ki so konec tedna potekala v Egiptu. V Rafo je od začetka genocidne ofenzive v Gazi zbežalo približno milijon in pol Palestincev. 

Izraelska vlada je sprejela odlok o prepovedi delovanja katarske televizije Al Džazira na izraelskih tleh, ki bo po besedah premierja Benjamina Netanjahuja v veljavi vsaj do konca ofenzive v Gazi. Izraelska policija je tako včeraj vdrla v jeruzalemski hotel Veleposlanik, v katerem je imela televizija pisarne, in zasegla opremo, vključno z opremo za urejanje, kamerami, mikrofoni, strežniki in računalniki. Z odlokom so oblasti zagotovile tudi izločitev kanala s seznama ponudnikov kabelske in satelitske televizije ter blokiranje njenih spletnih strani. Odlok sicer uradno ne zadeva delovanja televizije v Gazi. Kot razlog za zaprtje je vlada navedla nacionalno varnost, ki naj bi jo Al Džazira ogrožala. Izraelske oblasti so televizijo prazno obtožile vojnega hujskanja, izvajanja propagande za palestinski Hamas in aktivnega sodelovanja v napadu sedmega oktobra. Al Džazira obtožbe zavrača in obtožuje izraelsko vlado kršenja človekovih pravic, zato je zoper Izrael že napovedala tožbo. Odlok o začasnem zaprtju Al Džazire, ki uradno traja 45 dni z možnostjo podaljšanja, je vlada sprejela na podlagi zakona o omejitvi delovanja tujih medijev v Izraelu, ki ga je kneset sprejel aprila. Zakon omogoča prepoved delovanja vseh medijev, ki jih premier Benjamin Netanjahu in ministrstvo za telekomunikacije prepoznata kot grožnjo nacionalni varnosti. Od začetka genocidne ofenzive v Gazi je izraelska vojska po podatkih mednarodnega Komiteja za zaščito novinarjev ubila vsaj 97 novinarjev, med njimi vsaj dva sodelavca Al Džazire.

Novinarji in drugi zaposleni na italijanski javni radioteleviziji Rai so začeli s celodnevno stavko. Kot razlog so v sindikatu Usigrai navedli, da vodstvo slabša delovne pogoje in skuša cenzurirati program. Raje izgubijo dan ali dva plače kot svobodo, pravijo. 24-urna stavka poteka po celotni Italiji, stavkajo tudi v uredništvu slovenskega programa s sedežem v Trstu. Razloge za stavko podrobneje predstavi Fabio Gergolet, namestnik odgovornega urednika slovenskega programa. 

Gergolet

Gergolet razloži tudi materialne probleme, za odpravo katerih stavkajo.

Gergolet

Vodstvo javnega zavoda obtožbe o cenzuri in poskusih podrejanja novinarjev zavrača ter sindikat obtožuje zasledovanja ideoloških ciljev in širjenja lažnih novic. Kot povod za stavko so v sindikatu navedli cenzuro govora pisatelja Antonia Scuratija, ki bi konec aprila, na dan osvoboditve izpod nacistične in fašistične oblasti, moral gostovati na televiziji, a so ga tik pred zdajci obvestili, da iz uredniških razlogov ni dobrodošel. V govoru, ki so ga mediji kasneje poobjavljali, je vladajoče oklical za postfašiste, ki hočejo revidirati zgodovino. Avtonomijo novinarjev na Raiu je nedavno pod vprašaj postavil tudi klic albanskega premierja Edija Rame direktorju ene od enot televizije, Paolu Corsiniju. Ramo je zmotila oddaja na tretjem programu televizije, v kateri so govorili o protimigrantskem dogovoru med italijansko in albansko vlado ter o ključni vlogi generalnega sekretarja albanske vlade Engjëlla Agaçija  pri dogovoru. Izpostavili so, da je Agaçi v preteklosti kot odvetnik v Italiji zastopal albanske prekupčevalce z drogo. Rama trdi, da je zahteval zgolj možnost odgovora na trditve v oddaji, saj da so novinarji prejeli pisni odgovor na svoja vprašanja, v oddaji pa trdili, da odgovora Agaçija nimajo.

Na panamskih predsedniških volitvah je zmagal nekdanji notranji minister José Raúl Mulino iz konservativne stranke Doseganje ciljev. Zmagal je s približno 34 odstotki podpore. V kampanji se je Mulino zavzel za povečanje tujih investicij s poudarkom na Panamskem kanalu in zaprtju Dariénske vrzeli, področja tropskega gozda na jugu države ob meji s Kolumbijo. Čez področje vodi smrtonosna migracijska pot Južnoameričanov proti Združenim državam Amerike. V kampanjo se je Mulino najprej podal kot kandidat za podpredsednika, a je po diskvalifikaciji nekdanjega predsednika in ustanovitelja stranke Ricarda Martinellija prevzel mesto predsedniškega kandidata. Martinelliju je marca državna volilna komisija prepovedala kandidaturo, saj ga je sodišče za pranje denarja obsodilo na 11 let zapora. V času kampanje si je Martinelli zavetišče poiskal na nikaragovskem veleposlaništvu, kjer je dobil politični azil. Na mestu predsednika države bo Mulino zamenjal Laurentina Cortiza, ki na volitvah ni smel kandidirati zaradi omejitve na en zaporedni predsedniški mandat. 

Vladajoča republikanska stranka je dobila parlamentarne volitve v Togu, ki so potekale konec aprila, je objavila državna volilna komisija. Stranka, ki jo vodi predsednik Faure Gnassingbé, je osvojila 108 poslanskih mandatov v 113-mestnem parlamentu. Absolutna večina bo vladajoči stranki omogočila spremembe ustave, s katerimi bo Gnassingbé prevzel pozicijo predsednika novoustanovljenega ministrskega sveta. Predsednik sveta ima podobno funkcijo premierski, pozicijo pa avtomatično zasede vodja stranke, ki je na volitvah zmagala. Gnassingbé v Togu vlada od leta 2005. 

Poslanci na izredni seji državnega zbora razpravljajo o ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije, ki bi se ukvarjala s financiranjem stranke Gibanje Svoboda. Komisija bi obravnavala tudi poslovanje podjetij Star Solar in Gen-I, s katerima je povezan premier in predsednik stranke Robert Golob. Sklic seje je zahtevala opozicijska Slovenska demokratska stranka, ki je zahtevo za ustanovitev nove preiskovalke uspela prek predlagatelja Andreja Poglajena spraviti skozi državni svet. Ta je kot razlog za ustanovitev komisije navedel javni interes, kar pa je parlamentarna zakonodajno-pravna služba ocenila kot preširoko definicijo in bila do ustanovitve komisije skeptična. Danes poslanci o ustanovitvi komisije še ne bodo glasovali. Predsednica državnega zbora iz kvote Gibanja Svoboda je sicer v parlamentarni postopek vložila predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi. Po noveli bi lahko poslanci od ustavnega sodišča zahtevali mnenje o ustavnosti ustanovitve preiskovalne komisije, če predlagatelj preiskovalke svoje zahteve na pobudo zakonodajno-pravne službe ne bi popravil. Po noveli bi mnenje sodišče moralo podati prednostno, v roku 30 dni od vložene pobude, v tem času pa poslanci o odreditvi komisije ne bi smeli glasovati. 

Zabojniki za hrambo koles na parkirišču »park and ride« v Stanežičah, ki jih je ljubljanska občina postavila pred dvema letoma, po poročanju Dnevnika samevajo. V dveh letih 16 zabojnikov za hrambo in polnjenje električnih koles ni najel še nihče, informacije o najemu pa niso nikjer javno objavljene, niti cena najema. Zabojniki so stali 27 tisoč evrov brez davka, financirani pa so bili iz evropskih sredstev in državnega proračuna. Ljubljanska kolesarska mreža je nakup označila za negospodaren.

Vir fotografije: Osama Bhutta, Flickr, creative commons licenca