Britansko veleposlaništvo v Pekingu je danes sporočilo, da so kitajske oblasti aretirale štiri britanske državljane v vzhodni Kitajski. Veleposlaništvo ni komentiralo dogodkov, ki so privedli do aretacije v kitajski pokrajini Jiangsu. Policija mesta Xuzhou, ki se nahaja v omenjeni pokrajini, je včeraj sporočila, da je prišlo do aretacij 19 oseb na osnovi obtožnic, povezanih z drogami, ter da jih je od tega 16 tujih državljanov. V policijski izjavi niso bile navedene identitete aretiranih oseb. 

Zveza med Pekingom in Londonom se je v prejšnjih mesecih poslabšala, deloma zaradi britanskih uradnikov, ki so pozvali Kitajsko, naj spoštuje dogovor o bivši britanski koloniji Hongkong, kjer so potekali množični protesti, zaradi česar je mesto utrpelo večjo materialno škodo. Kitajski državni radio je sporočil, da so bili nekateri od pridržanih ljudi učitelji v angleškem izobraževalnem centru, ki ga vodi EF Education First, privatna švicarska ustanova, ki deluje v 114 državah. 

Turško obrambno ministrstvo je sporočilo, da so danes v zračno oporišče Murted ob Ankari prispeli prvi deli protiletalskega sistema S-400. Združene države Amerike močno nasprotujejo turški nabavi sistema S-400, saj naj ta ne bi bil kompatibilen z Natovo obrambno mrežo ter bi lahko ogrozil ameriška letala F-35, ki so manj vidna za radarje. Pri njihovi izdelavi so sodelovala tudi turška podjetja. ZDA so začele postopek umika turških podjetij iz programa izdelave letal F-35 kot kazen za nakup sistema S-400. Poleg tega bodo konec julija ustavile urjenje turških pilotov na omenjenih letalih. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je sicer povedal, da se Turčija iz programa ne bo umaknila. 

Junija letos je ameriški kongres sprejel resolucijo, v kateri je izrazil zaskrbljenost zaradi turško-ruskega zavezništva, pozval Turčijo, naj prekliče naročilo iz Rusije, kot tudi, po ameriško, zagrozil s sankcijami, če ne bodo upoštevali tega poziva. 

Sudanski vojaški svet je včeraj sporočil, da je preprečil še en poskus državnega udara. Dodali so tudi, da so ob tem aretirali 12 vojaških častnikov ter štiri vojake. Novico o spodletelem državnem puču so objavili le nekaj dni po tem, ko so vojska in civilni protestniki prišli do dogovora o tranzicijski vladi, v kateri bodo predstavniki civilnega in vojaškega sveta. S tem so prišli do dogovora, ki naj bi končal politično krizo, ki je nastopila po aprilski odstavitvi dolgoletnega državnega voditelja Omarja Al Baširja.  

Pristojne službe v Združenih državah Amerike bodo v nedeljo začele z napovedano aretacijo vseh imigrantov brez ustreznih dokumentov. Služba za zaščito carin in meja, krajše ICE, tega še ni potrdila, vendar je ameriški predsednik Donald Trump kljub temu napovedal, da bo začel “deportacijo milijona ilegalnih imigrantov iz ZDA”. Predstavnik mejne službe je v pisni izjavi sporočil, da sta “aretacija ilegalnih imigrantov in deportacija tistih, ki so grožnja za notranjo varnost, prioriteta ICE”. Racija se bo zgodila v desetih velikih ameriških mestih. 

Danes je zaprisegel novi litovski predsednik Gitanas Nauseda. Desnosredinski politik se je zavezal k zmanjševanju neenakosti v državi. 55-letni Nauseda, po poklicu ekonomist, je proevropsko naravnan novinec v politiki in neodvisni kandidat, ki je večino kariere delal v bančništvu. Čeprav pozicija litovskega predsednika ne dopušča neposrednega vpliva na ekonomsko politiko, je Nauseda dejal, da se bo zavzemal za dogovore, ki bodo bolje ustrezali večjemu številu političnih strank ter zmanjšali razliko med bogatim in revnim prebivalstvom v Litvi, kot tudi regionalne razlike v državi. Omenil je, da je dohodek 20 odstotkov najbogatejših prebivalcev sedemkrat višji kot dohodek 20 odstotkov najrevnejših ter da se bo zavzel za vzpostavitev pravičnejšega ravnovesja in zmanjševanje razlik v času svojega predsedniškega mandata. Povedal je tudi, da meni, da mora država nameniti več finančnih sredstev področjem socialne politike, zdravstva, izobraževanja in kulture. Na področju zunanje politike se bo novi predsednik zavzemal za močnejše evroatlantsko povezovanje in krepitev obrambne politike. 

Na včerajšnji seji je novomeški občinski svet sprejel odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave treh dolenjskih občin: mestne občine Novo mesto ter občin Straža in Trebnje. Med zadevami, ki jih bodo občine sodeč po tem prenesle na skupno upravo, bodo med drugim tudi naloge inšpektorata in redarstva. S tem si mestne občine obetajo možnost višjega državnega sofinanciranja. Poleg tega je občinski svet med drugim potrdil tudi spremembe na področju zaračunavanja komunalnega prispevka. Ta bo za povprečno družino narasel za 5,15 evra. Več nam pove mestni svetnik Uroš Lubej: 

- Izjava

OFF je pripravila vajenka Anja.