Evropska unija in Združene države Amerike so prišle do dogovora o umiritvi 17-letnega spora glede državnih subvencij paradnima konjema letalske industrije. Dogovor bosta danes na srečanju v Bruslju podpisala predsednik ZDA Joe Biden in predsednica komisije Ursula von der Leyen. ZDA po pravilih Svetovne trgovinske organizacije neregularno subvencionirajo Boeing, Francija, Nemčija in Španija pa Airbus. Konec leta 2019 so ZDA v sporu uvedle carine na uvoz izdelkov iz Unije, Unija je odgovorila s svojimi carinami. Že marca sta se strani dogovorili o začasnem umiku carin, novi dogovor pa predvideva kar petletno ukinitev carin. Poleg tega bosta strani po dogovoru ustanovili skupno delovno skupino za dokončno razrešitev spora.

Premierja Združenega kraljestva in Avstralije Boris Johnson in Scott Morrison sta sklenila okvirni trgovinski sporazum. Po sporazumu bodo odpravljene carine na uvoz izdelkov iz ene države v drugo. A sta se premierja dogovorila za 15-letno prehodno obdobje, v katerem bo brezcarinski uvoz predvsem kmetijskih proizvodov omejen s kvotami. Prav tako bodo Britanci lažje potovali in delali v Avstraliji. Dogovor naj bi Združenemu kraljestvu omogočil tudi vstop v transpacifiško partnerstvo, prostotržno območje 11 držav. O vseh podrobnostih sporazuma naj bi se državi Commonwealtha dogovorili do konca leta. 

Združeno kraljestvo bo skupaj z Norveško začelo s testiranjem delovanja najdaljšega podmorskega električnega kabla na svetu. Dvomilijardno investicijo v North Sea Link je dokončalo podjetje v skupni lasti obeh držav. Na vetrovne dni bo Združeno kraljestvo elektriko iz svojih vetrnih elektrarn lahko izvažalo na Norveško, na mirnejše dni pa uvažalo energijo iz norveških hidroelektrarn. Kabel lahko prenaša 1,4 gigavata moči, kar je približno toliko, kolikor znaša poraba celotnega slovenskega električnega omrežja.

Odstopila je prva ministrica Severne Irske Arlene Foster. To je sama sicer napovedala že aprila, ko je odstopila z mesta vodje unionistične stranke DUP. Na vrhu največje severnoirske stranke jo je zamenjal kmetijski minister Edwin Poots, ki pa ne želi sam zasesti mesta predsednika vlade, ampak je na to mesto predlagal strankarskega kolega Paula Givana. Za oba velja, da prihajata iz desnega krila stranke in sta konzervativnejša od Arlene Foster. Pri izglasovanju Givana pa se močno zatika, saj mora njegovo imenovanje podpreti tudi republikansko-nacionalistična stranka Sinn Féin. Po dogovoru o delitvi moči, ki izhaja še iz velikonočnega dogovora o končanju konflikta v Ulstru, mora namreč Sinn Féinn v vlado imenovati podpredsednika. Če tega ne storijo v enem tednu, bo prišlo do razpustitve parlamenta in predčasnih volitev. Sinn Féinn svojo podporo pogojuje s sprejemom zakona o irskem jeziku. 

Tisoče ljudi je pred madžarskim parlamentom protestiralo proti spremembam zakonodaje o nasilju nad otroki. Parlament, v katerem ima vladajoči Fidesz dvotretjinsko večino, danes odloča o spremembah zakonov, ki naj bi po trditvah vlade mladoletnike bolje ščitile pred pedofilijo. Toda organizacije za zaščito pravic vseh spolnih identitet opozarjajo, da spremembe zakonodaje diskriminirajo neheteroseksualne skupnosti. Mladoletne osebe po spremembah namreč ne bi smele biti vključene v kakršnokoli izobraževanje o homoseksualnosti in spremembah spolov. Spolno vzgojo na šolah bi lahko opravljale le nevladne organizacije na posebnem seznamu, kar po mnenju nevladnikov krši pravico do svobodnega govora. Več v OFFsajdu ob petih.

Vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je odobrila evropska sredstva za energetsko sanacijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Vseh 50 milijonov evrov za obnovo bo ministrstvo za zdravje porabilo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Petdeset uslužbencev ministrstva za zdravje pa se bo selilo v nove prostore na Industrijski cesti, v bližini BTC-ja. Ministrstvo bo tako delovalo na petih lokacijah. Prostore bo ministrstvo za več kot devet tisoč evrov na mesec najemalo od podjetja Habit. To podjetje pa obvladuje podjetje Kompas Shop, ki je v lasti Aleksandra Jereba. Na razpis ministrstva za najem prostorov so se prijavila tri podjetja, od katerih imata dve istega lastnika: poleg Kompas Shopa in Habita je za oddajo prostorov kandidiralo še podjetje Iskra, d. d.