ORBAN V BRAN

ORBAN V BRAN

Aktualno-politična novica
22. 6. 2018 - 17.00

Na Madžarskem je parlament ta teden sprejel zakonski paket z udarnim imenom Stop Soros, poleg tega pa sprejel še ustavne reforme. Sveženj reform kriminalizira pomoč migrantom, spanje na ulici in se zavzema za utrditev krščanskih temeljev Madžarske v državnih institucijah. Ustavne reforme je potrdilo 160 od 199 poslancev, zakonski sveženj pa 159 poslancev. Vladajoča desna stranka Fidesz je na parlamentarnih volitvah aprila letos sama dosegla dvotretjinsko večino, poleg nje pa sta reforme podprli še njena koalicijska partnerica KDNP in opozicijska stranka Jobbik. Zakoni posegajo predvsem v kazensko zakonodajo, usmerjeni pa so proti migrantom, nevladnim organizacijam in brezdomcem. Grešni kozel, po katerem je sam paket zakonov tudi poimenovan, je George Soros, zloglasni ameriški milijarder madžarskega porekla, ki brezpogojno financira več nevladnih organizacij na Madžarskem.

Madžarske volitve 2018
 / 9. 4. 2018

Soros, ki čez dan investira v donosne posle, ponoči pa dela svet bolj odprt in strpen, je ustanovitelj odprtodružbene organizacije Open Society Foundations. Ta je ustanoviteljica Srednjeevropske univerze v Budimpešti, financira pa tudi več nevladnih organizacij na Madžarskem, ki se primarno ukvarjajo z migranti. Soros si je z zavzemanjem za liberalne vrednote, predvsem pa kot predstavnik globalnih elit, ki svet nadzorujejo kot svojo lutko, prislužil naziv glavnega sovražnika Madžarske in po mnenju Viktorja Orbana celo Evrope. Sorosa Orban obtožuje finančnega okoriščanja z migrantsko krizo in spodkopavanja krščanskih temeljev Madžarske. Ta sentiment je jasno razviden tudi iz novega zakonskega paketa Stop Soros.

Zakonski paket posega predvsem v delo nevladnih organizacij na področju migracij. Zakon kriminalizira pomoč ilegalnim migrantom - kar so po novi ureditvi tako rekoč vsi migranti -, to pa počne na zelo nejasen način, tako da nevladnikom ni povsem jasno, za katera dejanja bodo kaznovani. Primere kriminalizirane pomoči migrantom navede Aron Demeter iz madžarske podružnice organizacije Amnesty International:

Izjava

Nekdanji premier Nikola Gruevski napovedal obračun z nevladnimi organizacijami v Makedoniji
 / 22. 12. 2016

Različne oblike pomoči, ki jih navaja Demeter, so le trije od mnogih načinov pomoči migrantom, ki bodo potencialno kazensko obravnavani. Za pomoč migrantom je v zakonskem paketu predvidena zaporna kazen do 90 dni, v primeru večkratne kršitve ali finančnega okoriščanja s pomočjo pa lahko zaporna kazen traja tudi dalj časa.

Izjava

Kot pojasni Gruša Matevžič, pravnica iz madžarskega Helsinškega odbora, je zakon napisan tako nejasno, da za pravnike ne pomeni praktično popolnoma ničesar:

Izjava

Poleg novih kriminaliziranih dejanj, ki, kot je bilo že prej omenjeno, zajemajo tudi brezdomstvo, je parlament v sredo sprejel tudi ustavno reformo. V okviru slednje so na novo definirani prosilci za azil. Sledeč novi definiciji bo do obravnave za azil upravičenih izredno malo migrantov, vsi ostali pa bodo obravnavani kot ilegalni migranti.

Izjava

Del paketa Stop Soros je tudi vzpostavitev posebnih upravnih sodišč. V zakonu ni povsem jasno, kateri pravni spori bodo v pristojnosti teh sodišč, nevladniki pa predvidevajo, da bodo to tudi prošnje za azil, pritožbe glede davkov in pridobivanje informacij javnega značaja. Obstaja tudi možnost, da bodo upravni sodniki imenovani s strani vlade. Razloži Demeter:

Izjava

Novinar in urednik bivšega časnika Népszabadság, Andras Desi, pojasni, da gre pri tem paketu ukrepov le za zadnjo potezo v nizu potez proti liku in delu Georgea Sorosa. Ta kampanja je dobila zagon z begunsko krizo, ko je Madžarska dolgo delovala kot tranzitna država z Balkana proti državam Srednje in Zahodne Evrope.

Izjava

Desi nadalje predstavi razloge za status dežurnega krivca, ki ga uživa Soros v očeh premierja Orbana in vse bolj v madžarski družbi nasploh. To dejstvo je posebej zanimivo, če ponovimo, da je ravno Orban bil eden od štipendistov Soroseve fundacije, kar mu je tudi omogočilo študij na Oxfordu.

Izjava

Central European University ali Soroseva univerza
 / 3. 4. 2017

Institucija, ki gre madžarski vladi posebej v nos, je že omenjena Srednjeevropska univerza, ki so ji z zakonom, sprejetim lansko leto, nekoliko otežili življenje, a ta kljub temu ostaja v Budimpešti, česar ne moremo reči za eno od evropskih pisarn Fundacije za odprto družbo, ki se je preselila iz madžarske v nemško prestolnico.

Izjava

Soros iz svojih fundacij za odprto družbo financira številne nevladne organizacije po svetu, šestdeset med njimi v rodni Madžarski. CEU naj bi iz tega računa prejela 880 milijonov ameriških dolarjev, do leta 2007 pa je imel Soros tudi mesto v upravi univerze.

Viktor Orban, branilec krščanske Evrope, nekoherentno evropsko migrantsko politiko obrača sebi v prid. Politika prerazporeditve beguncev oziroma nasprotovanje tej je sploh področje, na katerem Orban pridobiva lahke politične točke. Matevžič prelomno točko gonje tako proti Sorosu kot proti delu nevladnih organizacij vidi v začetkih begunske krize leta 2015.

Izjava

Orban se je v kontekstu migrantske krize vzpostavil kot rešitelj tako nasproti Evropski uniji kot tujemu kapitalu s strani elit, razloži Desi:

Izjava

časopis svobodnih ljudi zaprt
 / 10. 10. 2016

Delo neodvisnih domačih medijev je zadnjih osem let vladavine Fidesza stalno pod pritiskom. Veliko medijev je bilo ukinjenih ali pa so prešli pod okrilje nove generacije tajkunov, ki so obogateli, odkar je na oblasti Viktor Orban. Andras Desi, ki je bil urednik enega od ugaslih levo usmerjenih časopisov, predstavi medijsko krajino v Orbanovi Madžarski.

Izjava

Desijev nekdanji časopis Nepszabadsag je bil ustanovljen v času madžarske vstaje proti sovjetski nadvladi, kasneje je bil uradno glasilo madžarske komunistične partije, po padcu železne zavese pa je delež v njem ohranila fundacija, povezana s socialdemokratsko stranko, ki je ta delež prodala podjetju Mediaworks, ta pa je, uradno zaradi ekonomskih razlogov, časopis ukinila. Za razliko od kritičnih medijev se vladi naklonjenim medijem piše precej bolje.

Izjava

Orban
Zaprtje največjega levousmerjenega madžarskega časopisa Nepszabadsag in ostali poskusi monopolizacije medijev
 / 14. 10. 2016

Zakonski sveženj sicer v veljavo stopi prvega julija. Do takrat ga mora potrditi še madžarski predsednik Janos Ader, ki bi sicer na reforme lahko podal predsedniški veto. To se glede na njegovo prijateljevanje s premierjem Orbanom po vsej verjetnosti ne bo zgodilo. Zakonski sveženj sicer lahko potuje na presojo ustavnosti na ustavno sodišče, to pa se ne more zgoditi z ustavnimi reformami, saj je spremembo ustave v parlamentu podprla več kot le dvotretjinska večina poslancev. Ustavno sodišče bi lahko v primeru reform presojalo kvečjemu o nezakonitostih samega postopka sprejema, ne pa tudi o sami vsebini. Več Demeter:

Izjava

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness