Izraelska genocidna vojska je ponoči med bombardiranjem šotorišča v Nusejratu v središču Gaze ubila vsaj 13 ljudi. Vsaj tri Palestince so izraelska letala ubila v bombardiranju tržnice v mestu Gaza in še tri v bombardiranju tržnice v Džabaliji. Na Zahodnem bregu je okupatorska vojska zagradila ceste do begunskega taborišča Dženin in izvedla racije v begunskem taborišču Kalandija južno od Hebrona in v mestu Ein Al Beida, kjer je ustrelila dva Palestinca. Izraelski naseljenci so izvedli pogrom nad vasjo Bardala, kjer so ustrelili pet Palestincev ter požgali več hiš in polj. Pod zaščito policije so izraelski naseljenci vdrli na zemljišče mošeje Al Aksa in tam opravili talmudske obrede. Napade na Bližnjem vzhodu izvajajo tudi Združene države Amerike, največja zaveznica Izraela. Ameriška vojska je bombardirala okolico jemenske prestolnice Sana, potem ko je gibanje Ansar Alah, bolj znano kot Hutiji, proti mestu Hajfa na aneksiranem izraelskem ozemlju izstrelilo raketo, ki jo je izraelska zračna obramba prestregla.

Jordanska vlada je prepovedala Muslimansko bratovščino in odredila zaplembo njenega premoženja, policija pa je preiskala sedež organizacije v prestolnici Aman. Vlada je prepovedala tudi vsakršno promocijo organizacije, kar vključuje razširjanje njenih publikacij. Prepoved organizacije sledi aretaciji 16 njenih članov, ki jih je notranje ministrstvo obtožilo načrtovanja sabotažnih napadov z raketami in droni. Strankarsko krilo Muslimanske bratovščine v Jordaniji – Fronta islamske akcije – je največja opozicijska stranka v jordanskem parlamentu. Na septembrskih parlamentarnih volitvah je osvojila 56 odstotkov glasov, kar pa ji je po jordanskem volilnem sistemu prineslo le relativno večino poslanskih mest. Fronta islamske akcije je sicer potrojila število svojih poslancev v parlamentu. Podpornike ima predvsem v večjih mestih z velikim deležem palestinskega prebivalstva. Fronta med drugim zagovarja razveljavitev mirovnega sporazuma z Izraelom. S tem nasprotuje kraljevi vladi, ki je zaveznica Združenih držav. V Jordaniji je nastanjenih nekaj več kot 3500 ameriških vojakov.

Po poročanju španske tiskovne agencije EFE in portugalske tiskovne agencije Lusa je alžirska vlada v soboto izgnala več kot 1100 migrantov iz 17 držav. Kot sporočajo iz nevladne organizacije Alarme Phone Sahara, so alžirski represivni organi migrante odpeljali in pustili na zbirnem mestu v puščavi 15 kilometrov severno od nigerskega Assamaka ob meji z Alžirijo. Pri tem migrantom niso pustili hrane, vode ali zaščite pred vročino. Združenje Refugees in Libya je predvčerajšnjim objavilo posnetek treh mrtvih migrantov v puščavi. Od začetka meseca so alžirske oblasti po trditvah organizacije Alarme Phone Sahara na ta način izgnale že več kot 4000 migrantov. Izgnani migranti prihajajo večinoma iz več podsaharskih držav ter Somalije, Sudana in Bangladeša.

Bosanska Državna agencija za preiskave in zaščito je v vzhodnem Sarajevu poskusila predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku vročiti nalog za privedbo, vendar jim je to preprečila policija Republike Srbske. Nalog za privedbo je tožilstvo Bosne in Hercegovine izdalo sredi marca zaradi kaznivega dejanja napada na ustavno ureditev s podpisom štirih zakonov, med katerimi je zakon o neupoštevanju zakonov in prepovedi delovanja institucij Bosne in Hercegovine. Zakoni so Dodikov odziv na pravnomočno sodbo sodišča Bosne in Hercegovine, ki je Dodika obsodilo na eno leto zapora in šestletno prepoved opravljanja funkcije. Razlog za obsodbo sta julija 2023 sprejeta zakona entitete o neupoštevanju odločitev ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine ter o neobjavljanju odločitev visokega predstavnika v uradnem listu entitete.

Srbska opozicijska Demokratska stranka je zaradi uporabe zvočnega topa na protestu 15. marca na tožilstvo za organizirani kriminal vložila kazensko ovadbo proti predsedniku Aleksandru Vučiću. Predsednik Demokratske stranke Srđan Milivojević je uporabo zvočnega topa označil za teroristično dejanje in dejal, da je stranka ovadbo podprla z zdravniško dokumentacijo več sto državljanov. Od tožilstva zahtevajo še, naj notranjemu ministrstvu zvočni top takoj odvzame. Predsednica parlamentarnega odbora za kulturo in informiranje Nevena Đurić je za ponedeljek sklicala sejo odbora, katere edina točka dnevnega reda bo odločanje o začetku postopka za predlaganje kandidatov za člane Sveta regulatornega telesa elektronskih medijev. Razpis za nove člane sveta je ena od zahtev študentov, ki enajsti dan blokirajo zgradbo Radiotelevizije Srbije v Beogradu. Prav tako od parlamenta to zahteva del zaposlenih na javni radioteleviziji, ki so se pridružili blokadi. Ulice v okolici zgradbe Radiotelevizije Srbije so zaprte za promet, študenti pa na njih igrajo šah. Dijaki iz Beograda, Loznice in Šapca so se medtem pridružili protestnemu pohodu proti Novemu Sadu, kjer je za soboto najavljen protest dijakov in kamor so pred tem že namenili dijaki iz Valjeva.

Kosovska policija je zaprla več vzporednih srbskih institucij v občinah Leposavić in Štrpce. V večinsko srbski občini Leposavić je zaprla urade Sklada za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Nacionalne službe za zaposlovanje. Zaprla je tudi Družbeno gostinsko podjetje PUTT Kopaonik. Republiškemu skladu za zdravstveno zavarovanje je postavila enotedenski rok za izselitev. V občini Štrpce na jugu Kosova je policija zaprla novo javno komunalno podjetje, ki je delovalo po srbskem sistemu.

Upravno sodišče v Lillu v Franciji je razveljavilo odločitev prefekture Lille o odvzemu državnega financiranja v vrednosti dveh milijonov evrov letno zasebni muslimanski gimnaziji Averroes. Po ugotovitvi upravnega sodišča prefektura ni predložila zadostnih dokazov, da šola ne upošteva tako imenovanih francoskih republikanskih vrednot, kar je bil razlog za odvzem sredstev leta 2023. Gimnazija je imela z državo sklenjeno pogodbo za financiranje od leta 2008 in poučuje po standardnem državnem učnem načrtu, ki mu dodaja islamski verouk. Francoske lokalne oblasti so od prve izvolitve predsednika Emmanuela Macrona leta 2017 začele zapirati muslimanske šole. Rhônska prefektura je januarja letos ukinila financiranje muslimanski gimnaziji Al Kindi, takrat edini preostali zasebni muslimanski šoli v Franciji.

Direktor kostariškega urada za priseljence Omar Badilla je sporočil, da je vlada sprejela resolucijo, s katero 85 migrantom, pred dvema mesecema deportiranim iz Združenih držav, podeljuje 90-dnevno dovoljenje za bivanje v državi z možnostjo podaljšanja. Oblasti bodo migrantom vrnile zasežene potne liste. Resolucija sledi tožbi nevladne organizacije za pravno zastopstvo migrantov Global Strategic Litigation Council pri Komisiji Združenih narodov za pravice otrok proti Kostariki. Vlada Kostarike se je v začetku leta dogovorila z ameriško vlado za sprejem 200 migrantov z namenom repatriacije, kostariške oblasti pa so jih nato zadrževale v migrantskem centru ob meji s Panamo in jim odvzele potne liste.

Kenijski predsednik William Ruto in kitajski predsednik Xi Jinping sta podpisala slabo milijardo evrov vreden sporazum o strateškem partnerstvu. Gre za skupno 20 dokumentov, ki vključujejo sporazume o znanstvenem, tehnološkem, infrastrukturnem, kmetijskem in turističnem sodelovanju med državama. Dogovor med drugim vključuje izgradnjo železnice med pristaniščem Luma in kenijsko prestolnico Nairobi, ki jo bo financirala Kitajska.

V veljavo je stopila prepoved arom v elektronskih cigaretah iz spremembe zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Zakon tako zdaj prepoveduje vse sladke, sadne in zeliščne arome v elektronskih cigaretah in njihovih polnilih ter dovoljuje le 16 snovi z aromo tobaka. Za prodajo ali brezplačno ponujanje prepovedanih arom je za posameznika zagrožena globa med 3000 in 5000 evrov, za nakupovanje prepovedanih izdelkov po spletu globa med 125 evrov in 5000 evrov, za kajenje elektronskih cigaret v zaprtih prostorih in na zemljiščih vrtcev in šol pa velja globa do 5000 evrov. Parlament je novelo zakona sprejel marca lani. Ukinitev kadilnic v zaprtih javnih in delovnih prostorih v veljavo stopi začetkom prihodnjega leta.