Zveza držav Jugovzhodne Azije, znana kot Asean, je na zasedanju v Džakarti s Srbijo, Panamo in Kuvajtom sklenila sporazum o sodelovanju. Gre za gospodarske sporazume, ki so del Sporazuma o prijateljstvu in sodelovanju. Srbski zunanji minister Ivica Dačić je ob tem dejal, da ima Srbija z Aseanom letno za okoli 650 milijonov evrov trgovine, zaradi podpisa sporazuma pa bi lahko narasla na več kot 900 milijonov evrov letno. Pri tem je poudaril tudi, da podpis sporazuma ni v konfliktu z željo Srbije po vstopu v Evropsko unijo. Srbija in Panama ter Kuvajt niso postali člani zveze, ampak so med 54 podpisnicami sporazuma o sodelovanju. 

Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da je Srbija s tožbo tedanje pomožne zdravstvene ministrice kršila svobodo izražanja televizijske postaje B92. Na B92 so leta 2011 poročali, da je pri dobavi cepiv proti prašičji gripi Zorica Pavlović, tedaj zaposlena na zdravstvenem ministrstvu, zlorabila svoj položaj, zaradi česar jih je ministrica tožila za obrekovanje. Evropsko sodišče je v sodbi obrazložilo, da so na B92 delovali v dobri veri in upoštevali pravila odgovornega novinarstva. S sodbo srbskega ustavnega sodišča iz leta 2016, ki je pritrdilo nižjim sodiščem in odločilo, da je televizija s poročanjem ogrozila ugled ministrice, pa je Srbija kršila Evropsko listino o človekovih pravicah. 

Italija in Saudova Arabija sta v Milanu sklenili trgovinski sporazum, ki ureja predvsem sodelovanje na področju energetike. Obenem se dogovarjajo tudi za savdsko investicijo v sklad Made in Italy, s katerim hoče italijanska vlada zmanjšati odvisnost države od tuje proizvodnje. V sklad bo italijanska vlada letos vložila okoli 700 milijonov evrov, prihodnje leto pa predvidoma še 300 milijonov. Zaradi proračunskega primanjkljaja, s katerim se vlada trenutno spopada, pa so svoj pogled usmerili proti tujim investitorjem. Italijanski minister za industrijo Adolfo Urso je dejal, da se s Saudovo Arabijo dogovarjajo o njeni investiciji v sklad. Gre za zadnjega v seriji poskusov vlade Giorgie Meloni za zbliževanje odnosov z zalivskimi državami. Italijo premierka vidi kot glavno igralko v preusmerjanju evropske preskrbe z energijo od Rusije k Perzijskem zalivu. V simbolični potezi italijanskega zbliževanja s Saudovo Arabijo si je žepe napolnil Roberto Mancini, ki je prejšnji teden postal selektor nogometne reprezentance Saudove Arabije. Zato je odstopil s položaja selektorja italijanske reprezentance. 

Nigerijski delavski kongres, največji sindikat nigerijskih javnih uslužbencev, je začel dvodnevno stavko. Kot glavni razlog zanjo navajajo višanje življenjskih stroškov, kar je posledica tega, da je vlada novoizvoljenega predsednika Bole Tinubuja ukinila državne subvencije za gorivo. Cene goriva so od maja, ko je vlada sprejela odločitev, narasle za več kot trikrat. Poleg potreb transporta se Nigerijci zaradi nestalne dobave elektrike za preskrbo z elektriko zanašajo na bencinske agregate, zato jih je ukinitev subvencij udarila še močneje. Poleg tega je centralna banka liberalizirala menjalni tečaj nigerijske naire, kar je povzročilo padec vrednosti valute. To je dodatno dvignilo cene osnovnih potrebščin. V sindikatu grozijo, da bodo, če vlada ne izboljša stanja, v naslednjih dveh tednih popolnoma ustavili nigerijsko gospodarstvo. Pred mesecem dni so sindikati v stavki zdržali en dan, po sestanku s Tinubujem so jo prekinili.

Emmerson Mnangagwa je drugič prisegel kot zimbabvejski predsednik. To sledi avgustovskim volitvam, ki jih v zimbabvejski opoziciji označujejo za prirejene. Med njimi je prišlo do velikih zamud dostave glasovnic na volilna mesta. Zato so volitve podaljšali za en dan. Mednarodni opazovalci in v opozicijski stranki Koalicija državljanov za spremembe menijo, da je bila to le krinka za prirejanje glasovanja. Kljub temu se niso odločili, da bi rezultate volitev izpodbijali na sodišču. Stranka Zimbabvejska afriška narodna zveza – Patriotska fronta, iz katere je tudi aktualni predsednik, državi vlada vse od leta 1980, ko se je Zimbabve formalno osamosvojil od Združenega kraljestva.

Na ministrstvu za finance so oblikovali predlog za začasno obdavčitev bank, ki bi jih za obdobje petih let obdavčili za 0,2 odstotka sredstev v finančnem izkazu. Na ministrstvu so obrazložili, da so predlog oblikovali ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke in Banke Slovenije. Kot zgled pa bodo, tako na ministrstvu, vzeli primer Španije, kjer so podoben sistem uvedli z začetkom leta. Sredstva, zbrana na ta način, nameravajo vložiti v Sklad za obnovo Slovenije, s katerim bodo financirali obnovo po avgustovskih poplavah. Bankam pa zagotavljajo, da bodo pri odmeri stopnje davka upoštevali prostovoljne prispevke v sklad in vplačila bank iz naslova solidarnostnih delovnih sobot ali solidarnostnega prispevka. Napovedujejo, da bo obdavčitev del novega zakonodajnega paketa. Na ministrstvu v najavi obdavčitve bank sledijo premierju Robertu Golobu, ki je tako govoril v včerajšnjih Odmevih:

Izjava

Parlamentarni odbor za zdravstvo na seji  obravnava predlog novele Zakona o duševnem zdravju, s katerim vlada namerava odpraviti neustavnosti v aktualnem zakonu. Stališče vlade je, da aktualna zakonodaja, sploh na področju prisilne hospitalizacije, ne upošteva osnovnih človekovih pravic. Obenem hočejo z zakonom izboljšati dostop do storitev na področju duševnega zdravja in preprečiti podaljšanje čakalnih dob za sprejem na varovane oddelke. Z dnevnega reda seje pa so koalicijske stranke umaknile razpravo o predlogu zakona o digitalizaciji zdravstva, pripravljenem v času ministrovanja Danijela Bešiča Loredana. 

Odbor za pravosodje medtem razpravlja o predlogu novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Predlog zakona uvaja pojem »grozeče insolventnosti« kot položaj, v katerem dolžniku grozi, da bo v roku enega leta postal insolventen, torej dolgoročno plačilno nesposoben. Za te primere uvaja tudi sistem obveščanja dolžnikov, ki se znajdejo v situaciji grozeče insolventnosti. Za odpravo grozeče insolventnosti zakon uvaja postopek, podoben prisilni poravnavi, a s to razliko, da ga lahko sproži le dolžnik. Za spremljanje insolventnosti predlog poslovodstvom podjetij nalaga vložitev predloga za začetek postopka v enem mesecu po začetku insolventnosti. Za konec pa zakon uvaja še poenostavitev postopka prisilne poravnave za majhna podjetja, ki jim ne bi bilo treba predložiti poročila revizorja in ocenjene vrednosti premoženja.

Po odprtem pismu, ki ga je ženska nogometna reprezentanca na Nogometno zvezo Slovenije naslovila julija, je z mesta selektorja reprezentance odstopil Borut Jarc. V pismu so nogometašice nogometno zvezo pozvale, da zaradi neprimernega odnosa zamenja Jarca in druge člane vodstva reprezentance. Toda Jarc je, kot je pojasnil v lastnem pismu, odstopil iz povsem osebnih razlogov.

Vir slike: Wikimedia Commons