Zunanji ministri Arabske lige so v Kairu Združene narode in mednarodno skupnost pozvali k ukrepanju zoper sirski režim, osumljen napada s kemičnim orožjem. Arabska liga je v skupni izjavi mednarodno skupnost odločno pozvala, naj v skladu z listino Združenih narodov prevzame svojo odgovornost z uvedbo potrebnih svarilnih ukrepov zoper režim Bašarja Al Asada. Savdska Arabija in sirska opozicija sta pri tem odkrito predlagali letalske napade na Sirijo, ki naj bi jih vodile Združene države Amerike.

Predsednik Združenih držav Amerike, ki so po četrtkovem NE v britanskem parlamentu pri zavzemanjih za vojaško posredovanje v Siriji skupaj s Francijo ostale same, Barack Obama je medtem storil korak nazaj in napovedal, da bo predvideni kaznovalni napad zoper Asadov režim zaradi uporabe kemičnega orožja pred dokončno odločitvijo v odobritev poslal kongresu. Ta naj bi o tem odločal šele prihodnji teden, takrat pa bodo morda, po najbolj optimističnih pričakovanjih, že znani tudi rezultati analize inšpektorjev Združenih narodov za kemično orožje, ki so se minuli teden mudili v Siriji. Na končno potrditev obtožb, da se je Asad upornikov resnično lotil s smrtonosnim sarinom, ki lahko traja tudi do tri tedne, čaka večji del mednarodne skupnosti, očitno pa ne tudi Združene države, ki so v to že prepričane. Ameriški državni sekretar John Kerry je namreč včeraj zatrdil, da imajo ZDA dokaze, da je sirijski režim v predmestjih prestolnice Damask uporabil sarin in z njim ubil 1.429 ljudi, med njimi skoraj 430 otrok. Vlada v Damasku vse obtožbe še naprej zanika in zatrjuje, da so se smrtonosnih bojnih strupov poslužili uporniški borci. Še več, na Združene narode se je obrnila tudi Sirija in od njih zahtevala, naj preprečijo napad na državo. V neizpodbitne ameriške dokaze je že posumil ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki se je z njimi seznanil, in zatrdil, da ne vsebujejo nič konkretnega.

Severna in Južna Koreja sta s prvim srečanjem skupnega odbora, odgovornega za upravljanje skupne industrijske cone na meji med država Kaesong, začeli intenzivneje reševati zaplet v zvezi s skupnim gospodarskim območjem. Delo v industrijskem kompleksu, ki leži znotraj območja Severne Koreje, v njem pa 123 južnokorejskih tovarn zagotavlja delo 50.000 severnokorejskim delavcem, sicer stoji že od aprila, ko so oblasti v Pjongjangu zaradi političnih napetosti na korejskem polotoku z območja odpoklicale svoje delavce. Znano je, da si predvsem Severna Koreja želi prevetritve modela skupnega opravljanja industrijske cone in ker dialog med vladama ni bil uspešen, sta se vladi v obeh Korejah odločili za imenovanje skupnega odbora, sestavljenega iz predstavnikov obeh držav, ki naj bi pripeljal do hitrejše rešitve odprtih vprašanj.

V začetku julija odstavljeni egiptovski predsednik Mohamed Mursi, ki ga je vojska po državnem udaru odpeljala v pripor na skrivni lokaciji, se bo na egiptovskem kazenskem sodišču moral zagovarjati pred obtožbami za spodbujanje k nasilju v času protestov med njegovimi privrženci in nasprotniki ter za napeljevanje k nasilju. Egiptovsko kazensko sodišče Mursiju in 14 soobtoženim iz gibanja Muslimanska bratovščina očita, da so decembra lani, ko je bilo v spopadih med Mursijevimi nasprotniki in privrženci pred predsedniško palačo v Kairu ubitih 7 ljudi, napeljevali k umorom in nasilju. Sodišče bivšega egiptovskega predsednika bremeni še zločinov, povezanih z njegovim pobegom iz zapora leta 2011.

Venezuelski finančni minister Nelson Martines je v pogovoru za eno od venezuelskih televizij kot prvi član vlade Nicoalsa Madure, ki naj bi sledila politični doktrini pokojnega predsednika Huga Chaveza, podvomil v uspešnost venezuelskega gospodarstva. Martines je sicer potrdil, da je socialno naravnano gospodarstvo pod Chavezovo taktirko močno dvignilo življenjski standard Venezuelcev, a hkrati so ogromni državni izdatki po njegovem povzročili resne gospodarske strukturalne probleme. Po mnenju Martinesa je Venezuela res močno oklestila revščino in v dobršni meri odpravila socialne neenakosti, toda na drugi strani je opozoril, da se Venezuela sooča z najvišjo inflacijo med državami Latinske Amerike. Kljub temu za venezuelskega finančnega ministra, ki je za slabo gospodarsko politiko posredno okrivil najvišje predstavnike Chavezovega režima, za spremembe ni prepozno, rešitev v skladu z aktualnim globalnim ekonomskim izrazoslovjem vidi v stabilni gospodarski rasti.

Britanske banke so poravnale prvi obrok zneska, ki so ga po bančnem kolapsu na Islandiji leta 2008 izgubili britanski varčevalci v islandskih bankah in za katerega so se obvezale, da ga bodo plačale. V skladu z dogovorom bodo britanske banke v treh obrokih v višini 363 milijonov funtov nakazale na račun Finančne kompenzacijske sheme, ta bo pa denar do leta 2016 vrnil britanski vladi. Finančni kolaps pred petimi leti je z računov islandskih bank odnesel skoraj 4 milijarde funtov, pri tem pa je bilo prizadetih približno tudi 350.000 varčevalcev iz Velike Britanije in Nizozemske. Vladi obeh držav sta s pomočjo Evropske komisije od oblasti v Reykjaviku pred sodiščem zahtevali poplačilo odškodnine v višini vsaj 20.000 funtov njihovim varčevalcem in naj jih v primerjavi z islandskimi ne diskriminira, vendar je sodišče Evropsko združenje za prosto trgovino njihovo zahtevo zavrglo.

V hrvaškem obmejnem mestu Vukovar so zjutraj, v skladu z izpolnjevanjem ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin, na poslopju tamkajšnje policije postavili prvi dvojezičen napis v latinici in cirilici, ko pa so želeli še drugega, na stavbi državne uprave, jim je to preprečilo nekaj deset nasprotnikov dvojezičnih napisov. Postavitev novih tabel so morali po besedah vodje urada državne uprave v Vukovarsko-sremski županiji Gorana Bošnjaka prestaviti, po poročanju hrvaških medijev pa so na kraj dogodka zaradi morebitnih incidentov prišli tudi pripadniki posebnih enot policije. Uvedbo dvojezičnih napisov je na podlagi ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin v začetku leta zahtevala srbska skupnost v Vukovarju, hrvaška vlada pa je spomladi zaradi množičnih protestov uvedbo cirilice v Vukovarju preložila za nekaj mesecev, hkrati pa napovedala, da bo vztrajala pri izvajanju zakonov. Nasprotniki cirilice v Vukovarju, ki prihajajo predvsem iz opozicijskih, veteranskih, desničarskih in domoljubnih vrst, vseskozi poudarjajo, da vidijo ponovno cirilico v Vukovarju kot nadaljevanje v ranih devetdesetih začete srbske agresije na tem območju.

Zveza srbske diaspore v Sloveniji je v soboto organizirala skromen protest, na katerem so opozorili na domnevno diskriminacijo pri dodeljevanju sredstev iz Evropskega socialnega sklada. V zvezi podrobnosti ne želijo pojasnjevati, so pa zato v soboto ponovno podali zahtevo, da srbska etnična skupnost v Sloveniji pridobi status manjšine. Sobotni protest naj bi bil po zagotovilih predsednika zveze Saša Gajića zgolj opozorilne narave, v kolikor bodo njihove zahteve preslišanje, pa pripravljajo nov, bojda veliko množičnejši protest.

Za konec pa vsem, ki vam prvi septembrski ponedeljek, v šoli ali kje drugje, mineva prepočasi, skromen nasvet 39-letne ljubljanske sprehajalke. Ta jo je, da bi ji pot minila kar najhitreje, zgodaj zjutraj domov ucvrla po avtocesti. Pri hitenju po odstavnem pasu so jo na njeno žalost zalotili policisti, jo odstranili z avtoceste, njeno kratkočasenje pa nagradili z globo v višini 150 evrov.