Na parlamentarnih volitvah v Grčiji je zmagala vladajoča konservativna Nova demokracija. Stranka, ki jo vodi premier Kiriakos Micotakis, je po 99,7 odstotka preštetih glasov dobila skoraj 41 odstotkov glasov, Siriza pod vodstvom Aleksisa Ciprasa pa dobrih 20 odstotkov. Na tretjem mestu je deklarativno socialdemokratska stranka Pasok z nekaj prek 11 odstotki glasov. V parlament sta se prebili še Komunistična stranka Grčije in desničarska Grška rešitev. Za absolutno večino v parlamentu je Novi demokraciji zmanjkalo pet sedežev. Tri največje stranke bodo imele vsaka tri dni za poskus sestave koalicije. V vladajoči stranki so že napovedali, da koalicije ne bodo sestavljali, saj želijo ponovne volitve, ker hočejo vladati sami. Včerajšnje volitve so potekale po novem proporcionalnem volilnem sistemu, ki ga je parlament sprejel v času vlada Sirize in po katerem ena stranka v parlamentu težje dobi absolutno večino. Na ponovnih volitvah bi zopet veljal stari sistem, torej večinski, ki ga je v svojem mandatu ponovno uvedla Nova demokracija. Na tokratnih volitvah je sicer glasovalo 60 odstotkov volilnih upravičencev, volilno pravico pa so prvič imeli tudi sedemnajstletniki.

Sudanska vojska in sile za hitro posredovanje, krajše RSF, so ob posredovanju Združenih držav Amerike in Savdske Arabije dosegle dogovor o sedemdnevnem premirju. To bo začelo veljati v ponedeljek ob 21. uri in 45 minut po lokalnem času. Premirje naj bi poleg začasne prekinitve spopadov omogočilo tudi razdeljevanje humanitarne pomoči in umik vojaških sil z javnih objektov, kot so bolnišnice. Obe strani sta sklenjena premirja v pet tednov trajajočih bojih večkrat kršili. Za oblast se borita vojaški general in de facto vladar Sudana, Abdel Fattah Al Burhan, in poveljnik RSF, Mohamed Hamdan Dagalo. Včeraj je prišlo do novih letalskih napadov sudanske vojske v mestih Omdurman in Bahri, občasno obstreljevanje pa še zmeraj poteka v prestolnici Kartum. Po podatkih Združenih narodov je konflikt v beg z doma prisilil prek milijon ljudi.

Poveljnik ruske najemniške vojske Wagner Jevgenij Prigožin je konec tedna sporočil, da so zavzeli Bahmut, za katerega so boji potekali od lanskega avgusta, obstreljevanje pa se je začelo maja. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je novico včeraj zanikal, isti dan pa je poveljnik ukrajinskih kopenskih sil Oleksandr Sirski sporočil, da imajo ukrajinske sile pod nadzorom neznaten del Bahmuta in da ukrajinska vojska zdaj obkoljuje mesto. Ukrajinski mediji medtem poročajo samo o bojih v zahodnih predmestjih Bahmuta. Prigožin je po tem, ko je oznanil osvojitev Bahmuta, napovedal umik Wagnerja iz mesta in predajo nadzora ruskemu obrambnemu ministrstvu.  

V moldavski prestolnici Kišinjev se je na shodu v organizaciji vlade zbralo več kot 70 tisoč ljudi. Udeleženci shoda so pozvali k spremembi ustave, s katero bi določili proevropsko zunanjepolitično opredelitev Moldavije. Država je kandidatka za članstvo v Evropski uniji od junija lani, ko ji je Evropski svet zaradi ruske invazije v Ukrajini status podelil čez noč. Shod je vlada organizirala na podlagi lastnih trditev, po katerih poskuša Rusija od začetka vojne v Ukrajini destabilizirati Moldavijo z organizacijo protivladnih protestov, ki potekajo od septembra lani, in s financiranjem propagande. V vladajoči liberalni stranki so Rusijo pred tremi meseci obtoževali tudi načrtovanja državnega udara. V več mestih po državi so potekali tudi protiprotesti. Ilan Șor, izgnani vodja opozicijske stranke ȘOR, ki jo vlada želi prepovedati, je prek video povezave napovedal, da si bo prizadeval za organizacijo referenduma glede moldavske zunanje politike.

V Romuniji se je na ulicah zbralo preko 150 tisoč učiteljev in drugih šolskih delavcev, ki zahtevajo višje plače. Do tretje največje stavke v Romuniji v treh desetletjih je prišlo po tem, ko sindikati in premier Nicolae Ciuca niso dosegli dogovora. Vlada naj bi sindikatom sicer ponudila finančne stimulacije za novozaposlene, stalno pedagoško osebje na socialno šibkejših območjih ter povišanje plač za nepedagoško osebje. Po stališču izobraževalnega sindikata Spiru Haret pa bi morala vlada ponuditi bolj jasne obljube in pripraviti časovnico za povišanje plač. 

Avstrijske oblasti so zaostrile preglede madžarskih, romunskih in srbskih vozil, ki vstopajo v državo. Avstrijsko notranje ministrstvo se je za poostritev nadzora na meji odločilo po tem, ko je madžarski premier Viktor Orban pretekli teden izdal ukaz o izpustitvi več tisoč zapornikov, obsojenih tihotapljenja. Edini pogoj za izpustitev je, da zaporniki Madžarsko zapustijo v 72 urah. Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je zaradi izpustitve na zagovor poklical madžarskega veleposlanika. 

Irska komisija za varstvo podatkov, krajše DPC, je v imenu Evropske unije družbi Meta odredila 1,2 milijarde evrov denarne kazni zaradi kršenja varstva osebnih podatkov. Podjetje Meta je podatke o uporabnikih iz Unije prenesla v Združene države, kar je v nasprotju s predhodno sodno odločbo. DPC je preiskovalni postopek zoper Meto začela leta 2020, ko je ugotovila, da družba ni obravnavala tveganja za temeljne človekove pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. DPC je sprva želela, da bi Meta začasno ustavila prenose podatkov, a so temu nasprotovali nadzorni organi Evrospke unije, ki so predlagali globo. DPC se je nato obrnila na Evropski odbor za varstvo podatkov, ki je odločil, da mora Meta vendarle začasno ustaviti posredovanje osebnih podatkov Združenim državam. Gre za tretjo globo, ki jo je družba Meta prejela v Evropski uniji, in skupno četrto v pretekli polovici leta. 

Združene države Amerike in Papua Nova Gvineja sta podpisali sporazum o obrambnem sodelovanju. Sporazum daje ameriški vojski v uporabo pristanišča in letališča v državi ter dostop do teritorialnih vod v zameno za obveščevalne podatke z ameriških satelitov. Sporazum je del tekme za vpliv v pacifiški regiji med Združenimi državami in Kitajsko, ki je lani podpisala obrambni sporazum s Salomonovi otoki. Vlada na Salomonovih otokih sicer trdi, da sporazum Kitajski ne omogoča vojaške prisotnosti v otoških pristaniščih. 

Nacionalni preiskovalni urad je zaradi sanacije slovenskih bank ponovno ovadil nekdanje vodilne v Banki Slovenije. Ovadeni naj bi po obtožbah preiskovalcev pridobili več kot 250 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi zaradi izbrisa podrejenih obveznic pri sanaciji Nove ljubljanske banke. Podlaga za sanacijo banke je bila napačna ocena, da ima banka več kot 300 milijonov evrov izgube. Ovadeni so nekdanji guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in njegovi sodelavci Stanislava Zadravec Caprirolo, Janez Fabjan in Tomaž Čemažar. Iste ljudi je nacionalni preiskovalni urad ovadil že leta 2018, a ker so kriminalisti v preiskavi Banke Slovenije zasegli tudi dokumentacijo Evropske centralne banke, so morali po razsodbi Sodišča Evropske unije ponovno izvesti predkazenski postopek. Sodišče je namreč odločilo, da je Slovenija z zasegom kršila nedotakljivost arhivov Unije. V novi ovadbi so lahko uporabili samo dokazno gradivo, zaseženo v preiskavah v drugih državnih organih.

Neodvisni kandidat Samo Rajšp je zmagal na nadomestnih županskih volitvah v občini Rače – Fram, in to s 85 odstotki glasov. Edini drugi kandidat je bil Drago Cesar, ki je prav tako kandidiral s podpisi volivcev. Nadomestne volitve so bile organizirane po smrti župana Branka Ledinka iz Slovenske ljudske stranke, ki je občino vodil od leta 1997, na zadnjih volitvah pa je bil edini kandidat. Volitev se je udeležilo nekaj več kot 2400 občanov, kar je 37 odstotkov volilnih upravičencev.

Zaposleni na Upravni Enoti Ljubljana so napovedali enourno prekinitev dela, ki se bo zgodila v sredo. Zahtevajo dvig plač za sedem plačnih razredov in izenačitev nazivov na upravni enoti z nazivi na ministrstvih. Delavci na upravnih enotah prejemajo osnovne plače, ki se začnejo v 25. plačilnem razredu, kar pomeni, da jim mora država do polne minimalne plače doplačevati. Stavkajoči torej zahtevajo dvig plač za 28 odstotkov. Ob tem zahtevajo tudi blagajniški dodatek.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je objavilo predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Aktualni predlog ohranja večino rešitev, sprejetih v času prejšnje vlade, razlikuje pa se v tem, da bi bile enotne vstopne točke na centrih za socialno delo in ne na zavodu za zdravstveno zavarovanje. Drugačna je tudi časovnica vpeljave sistemske ureditve. Kako bo urejeno financiranje, kar je manjkalo zakonu iz časa Janševe vlade, bo znano do konca tedna. Predviden čas za javno razpravo je do tega petka, torej pet delovnih dni, do česar so kritični v združenju Srebrna nit. Poleg tega so združenju Srebrna nit z ministrstva poslali drugačno besedilo zakona, kot so ga javno objavili. Predsednica Srebrne niti Anita Caruso povzame, v čem je problem prekratke javne razprave in kaj je po njihovem mnenju pomanjkljivost predloga zakona. 

Izjava

OFF sta pripravila vajenec Matej in Tia. 

Vir fotografije: manhhai, flickr.com, Creative Commons