Začasni predsednik Burkine Faso, Michel Kafando, ugrabljen minulo sredo s strani predsedniške garde, zveste lani odstavljenemu predsedniku Blaisu Compaoreju, je ponovno prevzel vajeti države. Predsedniška garda, ki je prejšnji teden izvedla puč, je včeraj z vojsko v nigerijski prestolnici Abuja podpisala sporazum o predaji oblasti. V skladu z dogovorom oblast ponovno prevzemata prehodna vlada in začasni predsednik, pučisti pa ne bodo kazensko odgovarjali za svoja dejanja.

Predsednik Republike Kongo, Denis Sassou Nguesso, je v maniri številnih drugih afriških voditeljev napovedal spremembo ustave, ki bi mu omogočala še nadaljnje predsednikovanje. A z več širokogrudnosti oziroma kot pravi sam Nguesso: “Odločil sem se, da dam ljudem neposreden glas.” Drugačemislečih v vladnih vrstah Nguesso ni trpel in na račun nasprotovanj spremembam ustave že odslovil dva ministra, odprto ostaja vprašanje, ali bo spoštoval izid referenduma. Nguesso je sicer vladal vsega 30 let. Osvojil je dva predsedniška mandata po koncu državljanske vojne leta 1997, pred tem pa dolga leta vladal v času enopartijske Ljudske republike Kongo.

Še pred današnjim vrhom Evropske unije, na katerem se pričakuje potrditev včerajšnje odločitve, sprejete s preglasovanjem o prerazporeditvi 120 tisoč beguncev po članicah, je Evropska komisija 19 članicam, tudi Sloveniji, izrekla 40 uradnih opominov zaradi nezadostnega prenosa direktive o azilnih postopkih in direktive o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil v svojo zakonodajo. Podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans je najavo pospremil z mislijo, navajamo: “Solidarnosti ne more biti brez odgovornosti.”

Na današnjem vrhu naj bi voditelji poleg potrditve plana o prerazporeditvi beguncev, ki mu še naprej obljubljajo nepokorščino vlade višegrajskih držav, sprejeli tudi odločitve o načinu pomoči Grčiji, skozi katero prihaja množični begunski val - najverjetneje v obliki okrepljenega nadzora njenih mej, finančne pomoči Turčiji in drugim sosedam Sirije za izboljšanje razmer v tamkajšnjih begunskih taboriščih, in o pomoči tranzitnim državam zahodnega Balkana.

Malo o beguncih, več pa o gospodarstvu, je spregovoril evropski komisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannes Hahn. Hrvaško in Srbijo je pozval k umiritvi retorike pri soočanju z begunsko krizo, ki škodi gospodarstvu. Spomnimo, Beograd se je na odločitev Zagreba, da mejne prehode zapre za begunce pa tudi tovornjake, namenjene iz Srbije v Evropsko unijo, odzval ostro, Hahn pa je izkazal razumevanje. Navajamo: "Če so meje zaprte in tovornjaki ne morejo čez mejo, ima to takojšen učinek na gospodarski položaj regije. Temu se moramo izogniti."

Ostajamo pri begunski tematiki. Kot predvidevajo različni raziskovalni centri, bo že čez nekaj let število beguncev na svetu pričelo še nadalje naraščati, ne zaradi razsutih držav, vojnih žarišč in bede upravljanja skupnega, temveč na račun podnebnih sprememb, ki bodo onemogočale človeku prijazno bivanje na marsikaterem predelu sveta. Prebivalcu Kiribatov, ki je želel postati prvi begunec na svetu, opredeljen kot okoljski begunec, ni uspelo. Ioane Tetiota je bil danes izgnan z Nove Zelandije, potem ko je julija vrhovno sodišče presodilo, da s povratkom na Kiribate ne bo ogrožen. Morda je na presojo vplivalo tudi svarilo, da bi lahko pozitivno rešena prošnja sprožila poplavo novih. Podobne prošnje za status beguncev so sicer že vložili posamezniki iz nižje ležečih držav, kot so Tonga, Fidži in Bangladeš, a neuspešno.

Ministrstvo za notranje zadeve je objavilo razpis za 25 dodatnih delovnih mest zaradi obravnave prebežnikov. Zaposlitev bodo dobili različni profili - uradniki, socialni delavci, perice in kuharji.  

Ne gre verjeti, da bo država z novimi zaposlitvami znatno pripomogla k človekoljubni obravnavi beguncev, za katero od minulega petka skrbi malodane izključno civilna sfera, da pa bodo uspešnejši pri svojem delovanju, bo morebiti poskrbelo tako imenovano Partnerstvo za spremembe. Gre za program, katerega patron je minister za javno upravo Boris Koprivnikar, krovna koordinatorja pa sta Ministrstvo za javno upravo in Ameriška gospodarska zbornica Slovenije. Namen projekta je spodbujanje sprememb, motivacija ljudi in prenos pozitivnih praks v svoje delovno okolje. Na interaktivnih delavnicah bodo tako sodelovali predstavniki javne uprave in več kot 30 mednarodnih in slovenskih podjetij, ki so člani AmCham Slovenije.

Za konec še klubsko-študentska novica. Klubu k4, nad katerim se je izvedel sporni prevzem s strani študentskih funkcionarjev in prijateljev Študentske organizacije Univerze v Ljubljani leta 2013, se je Zavod Kersnikova iz družine ŠOU očitno odpovedal. Zavod je 31. avgusta izdal razpisno dokumentacijo javnega zbiranja ponudb za oddajo prostorov in izvajanje kulturnega programa. Po naših informacijah se je na razpis prijavilo le podjetje Aleša Prestorja, lastnika kluba Cirkus.