Po trditvah indijskih oblasti je pakistanska vojska izvedla zračni napad na vojaške baze v mestu Džamu, Pathankot in Udhampur. Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da so indijske sile vse grožnje hitro nevtralizirale in ne poročajo o smrtnih žrtvah. Pakistanske oblasti sicer vse navedbe o napadih zanikajo in Indijo obtožujejo nadaljnjih zračnih napadov. Po navedbah pakistanskih virov je indijska vojska v napadih na »teroristične baze« ubila najmanj 48 ljudi. Spomnimo, odnos med Indijo in Pakistanom se je zaostril po napadu na indijske turiste v mestu Pahalgam, v regiji Kašmir, za katerega je odgovornost prevzela skupina Odporniška fronta. Slednjo indijske oblasti povezujejo s pakistansko islamistično organizacijo Laškar e Taiba, ki jo, podobno kot Odporniško fronto, uvrščajo med teroristične organizacije. Indija je v odgovor sprožila več političnih in gospodarskih sankcij ter pričela z vojaško operacijo Sindoor, s katero je eliminirala teroristično infrastrukturo. 

Japonsko elektronsko podjetje Panasonic je napovedalo odpuščanje 10 tisoč delavcev v svojih proizvodnih obratih. Predvideno odpuščanje se nanaša na 5 tisoč delavcev na Japonskem in 5 tisoč delavcev v tujini. Vodstvo podjetja je ob tem dodalo, da bodo izvedli ponovno oceno, koliko osebja dejansko potrebujejo za delovanje podjetja. Napovedana odpuščanja vodstvo utemeljuje z željo po povečanju dobičkonosnosti. Panasonic bo s tem, ko bo na čevelj dal 10 tisoč zaposlenih, po ocenah podjetja okrepil svoj dobiček za okrog 917 milijonov evrov. 

Malijsko državno podjetje SOGEM, ki upravlja z jezom in elektrarno Manatali, je sporočilo, da mu malijske oblasti, natančneje državno energetsko podjetje EDM, dolgujejo slabih 84 milijonov evrov. Zaradi pomanjkanja sredstev je ogroženo delovanje hidroelektrarne, ki poleg Malija oskrbuje tudi sosednji Senegal in Mavretanijo. Jez in hidroelektrarna Manatali sta začela delovati leta 2002. Več kot polovica proizvedene elektrike je namenjena za oskrbovanje Malija, okoli 33 odstotkov za Senegal in 15 odstotkov za Mavretanijo. 

Izraelske genocidne sile so na jugu Libanona izvedle napade, v katerih so ubile vsaj eno osebo in jih ranile osem. Sionistična vojska napad, kot je to že v navadi, opravičuje, češ da je napadla infrastrukturo gibanja Hezbolah. Izraelske oblasti so zaprle vseh šest šol v vzhodnem Jeruzalemu, ki so delovale pod okriljem agencije Združenih narodov za palestinske begunce, znane kot UNRWA. Kot razlog za zaprtje šol je Izrael navedel, da te delujejo brez dovoljenja. Izraelska vojska je po navedbah UNRWA ob tem nasilno vstopila v tri izobraževalne ustanove in pridržala enega od zaposlenih. 

V Vatikanu se je iz Sikstinske kapele pokadil beli dim. Kardinali so za novega papeža izvolili kardinala Roberta Francisa Prevosta iz Združenih držav. Novi papež si je nadel ime Leon XIV. Kardinali so novega vodjo Katoliške cerkve imenovali po dveh dneh oziroma v četrtem ali petem krogu glasovanja. Tako hitro so nazadnje imenovali Benedikta XVI., papeža Frančiška pa so izvolili po dveh dneh in petih glasovanjih. Kardinale je k hitremu glasovanju očitno spodbudil tudi film Konklave, saj si ga je po poročanju portala Politico ogledalo več kardinalov. 

Berlinska policija je prepovedala razdeljevanje levičarskega dnevnega časopisa Junge Welt pred Sovjetskim spomenikom v Treptowu. Razlog za prepoved je po navedbah časopisa naslovnica s pripisom »Hitler kaputt« in slika rdeče zastave s srpom in kladivom. Glavni urednik časnika Nick Brauns je izjavil, da gre za cenzuro in da podoba rdeče zastave s srpom in kladivom na naslovnici številke 8. maja slavi odločilni prispevek Rdeče armade k osvoboditvi Nemčije pred fašizmom. Prepoved prikazovanja simbolov sovjetskih osvoboditeljev pri sovjetskih spomenikih v Berlinu 8. in 9. maja je po njegovem mnenju poskus prirejanja zgodovine.

Črnogorski opozicijski stranki Demokratska stranka socialistov in Socialdemokrati sta vložili pobudo za razrešitev predsednika parlamenta Andrije Mandića. Pobudo stranki utemeljujeta, češ da Mandić načrtno ruši integriteto skupščine, spodkopava evropske vrednote in ovira približevanje Črne gore Evropski uniji. Poleg tega mu očitajo, da ignorira zahteve tožilstva po odvzemu imunitete poslancu njegove stranke Nova srbska demokracija Marku Kovačeviću, ki je v govoru na slovesnosti ob bitki pri Grahovem izjavil, da bodo tisti, ki nočejo biti obravnavani kot bratje, obravnavani kot Turki. Opozicija Mandiću prav tako očita, da se ni izrekel o aretaciji svojega nečaka in telesnega stražarja zaradi suma, da sta med vožnjo s službenim avtomobilom črnogorske skupščine konec aprila poskušala ubiti dve osebi. Stranki sta kritični tudi do njegove podpore predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku. Mandić se je na pobudo odzval, češ da opozicija želi iz njega narediti dežurnega krivca za vse, kar je v državi slabega. Gre sicer že za drugo pobudo za razrešitev, odkar je Mandić nastopil funkcijo oktobra leta 2023. Pobudo, o kateri so poslanci glasovali marca lani, so ti večinsko zavrnili. 

Ob 11. uri se je začel veliki študentski protest v Loznici, ki bo trajal do 23. ure zvečer. Proti mestu so sicer že v začetku tedna peš in s kolesi krenili študentje in drugi protestniki ter izvedli Pohod na Drino. Poleg 16-minutne tišine ob 11.52 za umrle v zrušitvi nadstreška železniške postaje v Novem Sadu, se bodo protestniki ob 16.30 poklonili tudi žrtvam fašizma v drugi svetovni vojni. Protestniki pa se niso podali zgolj proti Loznici, okoli sto učencev je iz Niša krenilo v Gadžin Han, da bi podprli učitelje Osnovne šole Vitko i Sveta, ki so tarča pritiskov zaradi podpore učencem. Dijaki Gimnazije Svetozar Marković v Subotici so na plenumu izglasovali odločitev o prekinitvi blokade šolskega poslopja in prekinitev poučevanja in ocenjevanja. Dijaki so sicer dejali, da ne ustavljajo podpore drugim dijakom in študentom v Srbiji, a da po 105 dnevih zaključujejo boj znotraj svoje šole. 

Po poročanju portala N1 je Mestna občina Ljubljana izdala soglasje za izvedbo prireditve Pohod na Rožnik, ki bo potekala 21. maja. MOL je sicer določil, da Študentski svet stanovalcev, ki dogodek organizira, v primeru razmočenosti tal namesti zaščitne podloge, kot so pohodne plošče, gumijaste preproge ali začasne platforme. S tem se namreč razporedijo obremenitve in zmanjša zbijanje tal. Prav tako so pet dni pred prireditvijo dolžni pridobiti podatke o vremenu od Agencije za okolje, in sicer za čas do zaključka prireditve. Podatke morajo organizatorji predložiti upravljavcu zavarovanega območja - Službi za upravljanje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib - in se z njim udeležiti ogleda prizorišča in stanja namočenosti tal. Spomnimo, lani prireditve prvič po 25 letih ni bilo, saj je Zavod za varstvo narave soglasje za izvedbo izdal 22. maja, na dan, ko naj bi prireditev potekala. Študentje so morali tako dogodek prestaviti. Letos sicer odločitev ni več v rokah zavoda, saj je oktobra začel veljati Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Ta pristojnost o odobritvi oziroma zavrnitvi dovoljenj za prireditev z zavoda za varstvo narave prenaša na MOL. V skladu z novim odlokom o morebitnih negativnih vplivih prireditve na stanje živalskih vrst in njihovih habitatov ter varstvo naravnih vrednot odloča občinski oddelek za varstvo okolja. 

OFF je na rojstni dan Radia Študent in v spomin na nekdanjega sodelavca aktualnopolitične redakcije Nejca Marcena pripravila Tia.